Jedro

Sposobnost razsojanja je bistveni del poslovne sposobnosti in je nujna za sklenitev veljavne pogodbe, zato bi moralo sodišče prve stopnje, v primeru ugovora o pomanjkanju sposobnosti razsojanja zapustnice, o tem odločati kot o predhodnem vprašanju, in to pred odločitvijo o siceršnji morebitni darilni naravi pogodbe o preužitku. Odločanje o spremenjenem zahtevku je torej v interesu ekonomičnosti postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep tako spremeni, da se sprememba tožbe z dne 16. 12. 2014 dopusti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje ni dovolilo spremembe tožbe, ki so jo tožniki podali v pripravljalni vlogi z dne 16. 12. 2014. 2. Zoper sklep vlagajo pritožbo tožniki iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov. Menijo, da je sodišče o spremembi že odločilo s sklepom z dne 4. 11. 2014, ko je na poravnalnem naroku za glavno obravnavo ugodilo njihovemu predlogu po uveljavljanju drugega zahtevka poleg obstoječega. Sodišče je tožnikom dodelilo 15-dnevni rok za postavitev dodatnega zahtevka. Na tak sklep je vezano, saj ne gre za sklep procesnega vodstva. Poleg tega uveljavljanje novega zahtevka poleg že obstoječega ne pomeni spremembe tožbe v pravem pomenu, saj prvotni zahtevek ostaja nespremenjen. Pravna in dejanska podlaga zahtevka se tudi ne razlikujeta toliko od prvotnega, da ne bi bilo ekonomično dovoliti spremembe tožbe. Za oba zahtevka je stvarno pristojno isto sodišče in predpisana ista vrsta postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožba sicer nima prav, da je sodišče tožnikom že s sklepom z dne 4. 11. 2014 dovolilo spremembo tožbe, temveč jim je glede na dopolnjeno trditveno podlago zgolj podelilo rok in jim omogočilo, da napovedano spremembo tožbe realizirajo v novi pripravljalni vlogi. Dokler spremenjeni tožbeni zahtevek ni bil postavljen, o spremembi tožbe ni mogoče govoriti.

5. Po določilu prvega odstavka 185. člena ZPP lahko sodišče kljub nasprotovanju tožene stranke dovoli spremembo tožbe, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama (razen v primeru spremenjene stvarne pristojnosti sodišča, za kar v konkretni zadevi ne gre). Tožniki so s prvotno tožbo zahtevali presojo, ali pogodba o preužitku z dne 18. 4. 2012, sklenjena med pokojno A. A. in toženko, prikriva darilo ter je zato brez pravnega učinka do tožnikov v obsegu, potrebnem za pokritje njihovih nujnih dednih deležev, ter zahtevali izstavitev za vpis v zemljiško knjigo sposobne listine za vknjižbo njihovega dednega deleža. Po spremenjeni tožbi pa so kot glavni postavili zahtevek na pravno neveljavnost omenjene pogodbe zaradi opravilne nesposobnosti preužitkarice, prvotni zahtevek pa so postavili kot podredni zahtevek. Ker spremembo tožbe po drugem odstavku 184. člena ZPP pomeni tudi uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega, so tožniki s postavitvijo novega zahtevka tožbo nedvomno spremenili.

6. Sposobnost razsojanja je bistveni del poslovne sposobnosti in je nujna za sklenitev veljavne pogodbe (41. člen OZ), zato bi moralo sodišče prve stopnje, v primeru ugovora o pomanjkanju sposobnosti razsojanja zapustnice, o tem odločati kot o predhodnem vprašanju, in to pred odločitvijo o siceršnji morebitni darilni naravi pravnega posla. Ne drži torej, da odločanje o spremenjenem zahtevku ni v interesu ekonomičnosti postopka. To velja še posebej ob dejstvu, da sodišče v dosedanjem poteku zadeve dokaznega postopka sploh še ni izvajalo. Sodišče prve stopnje torej kriterija smotrnosti ni upoštevalo ustrezno, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo in spremembo tožbe dopustilo na podlagi določila 3. točke 365. člena ZPP. Odločanje o spremenjenem zahtevku postopka v tej fazi ne bo bistveno podaljšalo, preprečilo pa bo vlaganje nove tožbe in s tem povezane stroške za stranke in sodišče.