Jedro

Zmotno je pritožbeno stališče, da bi pri odmeri in povračilu stroškov postopka prvostopenjsko sodišče moralo upoštevati pritožnikov uspeh v revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem. Temeljno pravilo pri presoji dolžnosti povračila pravdnih stroškov je načelo končnega uspeha v pravdi, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj.

Upoštevaje načelo končnega uspeha je kljub uspehu pritožnika v revizijskem postopku, v sklepu o reviziji Vrhovno sodišče odločitev o stroških revizijskega postopka pridržalo za končno odločbo.

Stališče, da v teku postopka nastale okoliščine, ki vplivajo na izid postopka, niso relevantne za presojo poplačila pravdnih stroškov, izhaja tudi iz pravne teorije.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (6. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z glede na pritožbo relevantnim sklepom (1. odstavek 166. člena ZPP) – 6. točka sodbe in sklepa odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 11.298,90 EUR pravdnih stroškov v 15. dneh, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

2. Zoper odločitev o povračilu stroškov postopka (ki je po svoji pravni naravi sklep) se je pravočasno pritožila tožeča stranka, uveljavljala pa je pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka in predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Neutemeljeno pritožnik uveljavlja neobrazloženost in nepreizkusljivost stroškovnega izreka in s tem bistveno postopkovno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sklep nima bistvenih razlogov za priznanje povračila stroškov v določenem znesku. Svojo odločitev o povračilu stroškov je prvostopenjsko sodišče sprejelo na podlagi uspeha pravdnih strank v postopku, za kar je imelo podlago v 154. členu ZPP. Glede priznanih in odmerjenih stroškov se je sklicevalo na specificiran stroškovnik tožene stranke na list. št. 128 in 215 sodnega spisa, iz katerih je natančno razvidno, katere stroške je toženi stranki priznalo. Da v odločbi o povračilu stroškov postopka zadostuje sklicevanje na specifikacijo odmere, razvidne iz stroškovnika stranke na konkretni listini v spisu, izhaja tudi iz odločb Vrhovnega sodišča RS (II Ips 185/2010, II Ips 1091/2008, II Ips 233/2013, II Ips 212/2013). Stroškovno odločitev sodišča je zato z vpogledom v navedene listine mogoče preizkusiti (tako pritožbeno sodišče kot tudi pritožnik).

6. Iz navedenih listin, na katere se sklicuje prvostopenjsko sodišče, pa izhaja, da je tožena stranka priglasila stroške za posamezna procesna dejanja po točkovnem sistemu nagrajevanja posameznega opravila odvetnika, ki je bil v veljavi po Odvetniški tarifi. Zakon o odvetniški tarifi je navedeni način nagrajevanja odvetniških storitev opustil. Ker se je predmetni postopek začel 1. 9. 2006, tedaj pa je veljala Odvetniška tarifa, je glede na prehodno določbo prvega odstavka 41. člena Zakona o odvetniški tarifi sodišče pri odmeri nagrade in izdatkov za storitve odvetnika pravilno uporabilo Odvetniško tarifo. Zato tudi ni utemeljen pritožbenih očitek prvostopenjskemu sodišču, da ni navedlo pravne podlage za priznanje stroškov glede na njeno spremembo v teku predmetnega postopka (tarifa, zakon).

7. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da bi pri odmeri in povračilu stroškov postopka prvostopenjsko sodišče moralo upoštevati pritožnikov uspeh v revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem. Temeljno pravilo pri presoji dolžnosti povračila pravdnih stroškov je načelo končnega uspeha v pravdi, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj (N. Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 29). Upoštevaje navedeno načelo je zato tudi Vrhovno sodišče kljub uspehu pritožnika v revizijskem postopku v sklepu III Ips 40/2010 odločitev o stroških revizijskega postopka pridržalo za končno odločbo, kar je skladno tudi s tretjim odstavkom 165. člena ZPP. Drugačno pritožbeno stališče nima opore v določbah ZPP.

8. Na odločitev prvostopenjskega sodišča o povračilu pravdnih stroškov v predmetnem postopku ne vpliva niti pritožbeno sklicevanje na razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka za odkup poslovnih deležev, ki je v aktivnem ravnanju tožene stranke pri izključitvi tožnikov kot družbenikov toženke. Kot izhaja iz razlogov sodbe, je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek za odkup poslovnih deležev tožnikov, ker je bil prvi tožnik s sodbo VIII Pg 2283/2008 v zvezi z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 691/2012 z dne 11. 7. 2012 pravnomočno izključen kot družbenik tožene stranke, zaradi česar mu je poslovni delež v toženi stranki prenehal. Stališče, da tudi v teku postopka nastale okoliščine, ki vplivajo na izid postopka, niso relevantne za presojo poplačila pravdnih stroškov, pa izhaja tudi iz pravne teorije (N. Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 30).

9. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

10. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP in je posledica pritožnikovega neuspeha v pritožbenem postopku.