Sodišče prve stopnje je izvedlo potrebne dokaze ter na podlagi njihove skupne dokazne ocene z verjetnostjo ugotovilo dejstva, ki omogočajo zaključek, da je zaradi preprečitve ogroženosti mladoletne hčerke in sina udeležencev potrebno, pred dokončno odločitvijo, začasno dodeliti otroka v vzgojo in varstvo očetu ter določiti začasno izvajanje stikov z materjo, na način, da se bodo stiki izvajali v varnem okolju, to je pri babici otrok.
I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje začasno spremenilo sodno poravnavo, ki sta jo sklenila udeleženca, in sicer glede zaupanja v varstvo in vzgojo mladoletnih otrok tako, da se mladoletna otroka udeležencev A. A. in B. B. začasno zaupata v varstvo in vzgojo očetu (točka I), določilo začasen potek stikov med materjo in otrokoma, in sicer vsako soboto na naslovu matere predlagateljice (babice otrok), tako, da oče preda otroka materi ob 9.00 uri do 18.00 ure, ko mama preda otroka na očetovem naslovu ter enako enkrat tedensko, po predhodnem dogovoru med staršema in materjo predlagateljice, z obveznostjo, da se tako določeni stiki izvajajo s predajo in prevzemom otrok na začetku stika na naslovu X., ob tem, da se materi prepoveduje izvajati stike na naslovuY. oziroma v prisotnosti materinega partnerja D. D., ter da se materi nalaga, da ob predaji otrok v varstvo in vzgojo očetu izroči tudi vse osebne dokumente otrok, šolske potrebščine, oblačila, obutev ter njune druge osebne stvari (točka II). Nadalje je določilo, da se v primeru kršitve udeležencema izreče denarna kazen v višini 500,00 EUR, ki jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni ter izdalo nov sklep, s katerim bo izreklo novo, višjo kazen, če bosta ponovno ravnala v nasprotju z obveznostjo (točka III). Nadalje je v točki IV začasno ukinilo preživnino, ki jo je bil dolžan plačevati oče za mladoletna otroka, odločilo, da velja začasna odredba do pravnomočne odločitve v tej nepravdni zadevi (točka V), da pritožba zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (točka V), ter da se odločitev o stroških postopka pridrži za končno odločbo (točka VIII).
2.Zoper citirani sklep vlaga pritožbo predlagateljica. Navaja, da izpodbija sklep v celoti iz vseh pritožbenih razlogov. V obrazložitvi pritožbe navaja, da se ne strinja z razlogi sodišča prve stopnje, da je verjetno izkazana ogroženost otroka. Meni, da je odločitev napačna, da ni v zadostni meri obrazložena oziroma, da je sodišče sledilo zgolj mnenju CSD, medtem ko navedb in dokazov nasprotne udeleženke ni upoštevalo, večino dokazov ni izvedlo. Povzema zaključke mnenja CSD. Edini dejavnik tveganja, ki ga ugotavlja CSD, je prisotnost materinega zunajzakonskega partnerja. Sama je izpovedala, da se je D. D. izselil, da ne prebiva več skupaj z njim, in da je zvezo z njim prekinila. To pomeni, da otroka pri njej z ničemer nista več ogrožena. Neresnična je navedba, da D. D. še vedno prihaja na dom. Tega ni rekla in to se ne dogaja. V začetku ji je pomagal pri pripravi drv. Moral je urediti še nekatere praktične stvari ter prišel je enkrat na stik z mladoletno E. E.. V bodoče na dom več ne bo prihajal. Predaja s hčerko E. E. je potekala na cesti, torej iz enega avtomobila v drugega. Sodišče ni upoštevalo, da otroka sedaj pri materi nista več ogrožena. Gre zgolj za to, da CSD ne verjame in tudi ne sodišče, da se je D. D. dejansko izselil. Nič nenavadnega pa ni, da je sam kontaktiral s CSD, saj je želel izvedeti, kaj se dogaja, ker je do nedavnega živel skupaj s predlagateljico. Nadalje navaja, da so stiki, kot jih predlaga CSD, neustrezni in v nasprotju s koristjo otrok. Sledi zgolj mnenju CSD. Sodišče je svojo odločitev sprejelo brez, da bi preučilo in se prepričalo glede razmer, v katerih bosta otroka pri očetu bivala. Potrebno je upoštevati, da mati zna in zmore poskrbeti za vsakodnevne potrebe obeh mladoletnih otrok. Upoštevati je potrebno, da je A. A. jasno in prepričljivo izpovedal, da želi ostati pri mami. CSD družino spremlja že dalj časa in vse doslej ni predlagal nobenega ukrepa, sedaj se razmere niso v ničemer poslabšale, temveč celo izboljšale, saj je z bivšim partnerjem prekinila stike in se je izselil.
3.Predlagatelj v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene očitke ter se zavzema za potrditev sklepa sodišča prve stopnje.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Sodišče druge stopnje v skladu s prvim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) preizkusi sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se pritožbeno izpodbija in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni ter opravi uradni pritožbeni preizkus. Pri tem preizkusu kršitev ni ugotovilo.
6.Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje izdalo med rednim postopkom, ki teče na predlog matere za zvišanje preživnine ter nasprotnim predlogom očeta o spremembi zaupanja varstva in vzgoje nad 13-letnim sinom A. A. in 10-letno hčerko B. B.. Oče je v predlogu za ugoditev njegovi začasni odredbi o začasnem zaupanju otrok njemu v varstvo in vzgojo navajal, da sta se mu otroka ob stikih zaupala, da se doma slabo počutita, ker je mamin partner do njiju nasilen in ju žali. Nadalje je navajal, da so mu na CSD pojasnili, da nasilje partnerja nad nasprotno udeleženko in otrokoma že obravnavajo, ter da so ga napotili, da kot oče mladoletnih otrok poskrbi za njuno varnost.
7.Otrokovo korist, ki je ogrožena v tolikšni meri, da z njenim zavarovanjem ni mogoče čakati, lahko sodišče zavaruje z izdajo začasne odredbe. Pogoj za izdajo začasne odredbe je, da je otrok ogrožen in da je ta ogroženost izkazana s stopnjo verjetnosti (določba 161. člena Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ). V postopku odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe se mora sodišče omejiti na izvedbo tistih dokazov, ki mu omogočajo razumno in hitro oceno ali je ogroženost otroka tolikšna, da terja njegovo zavarovanje pred izdajo končne odločitve o zadevi.
Ni namreč namen začasne odredbe optimalna določitev stikov ali urejanje drugih perečih vprašanj med staršema, ki sama po sebi ne ogrožajo otroka.
8.Bistvo materine pritožbe je, da je sodišče napačno ocenilo, da sta otroka pri njej ogrožena, ker ju ni uspela ustrezno zaščititi pred svojim partnerjem in sicer, da ni upoštevalo njenih navedb, da se je partner D. D. od nje odselil dne 27. 1. 2026, zato je materialnopravno zmotno zaključilo, da je verjetno izkazana ogroženost mladoletnih otrok. Očita, da sodišče ne bi smelo nekritično slediti mnenju in dopolnitvi mnenja CSD.
9.Sodišče prve stopnje je izvedlo potrebne dokaze ter na podlagi njihove skupne dokazne ocene z verjetnostjo ugotovilo dejstva, ki omogočajo zaključek, da je zaradi preprečitve ogroženosti mladoletne hčerke in sina udeležencev potrebno, pred dokončno odločitvijo, začasno dodeliti otroka v vzgojo in varstvo očetu ter določiti začasno izvajanje stikov z materjo, na način, da se bodo stiki izvajali v varnem okolju, to je pri babici otrok. Mnenje CSD ter njegovo dopolnitev je dokazno ocenilo (točka 16 obrazložitve) ter pravilno upoštevalo, da CSD že daljše časovno obdobje spremlja situacijo v družini ter, da je CSD mnenje podal na podlagi strokovne ocene več opravljenih razgovorov z vsemi člani družine ter na podlagi ugotovitev multidisciplinarnega tima.
V dopolnitvi mnenja se je CSD opredelil tudi do materinega očitka, da je ogrožanje prenehalo, ker se je partner odselil. Sodišče prve stopnje je utemeljilo zakaj sprejema kot strokoven in razumen zaključek CSD, "da tveganje za nadaljevanje nasilja obstaja, ker mama s svojim vedenjem kaže, da ne prepoznava, da vsak stik njenega partnerja z otrokoma, predstavlja tveganje za nasilje v družini".
10.Ni mogoče pritrditi pritožbi, da sodišče ni pravilno ocenilo s strani matere zatrjevano dejstvo, da se je partner v začetku leta od nje odselil, s čimer naj bi zagotovila, da otroka več nista ogrožena. Sodišče je opravilo vrednotenje izvedenih dokazov, pri čemer je pravilno upoštevalo okoliščine, da je nasprotna udeleženka v preteklosti kljub ugotovljenim izvajanjem fizičnega nasilja večkrat ponovno vzpostavljala partnersko zvezo z D. D. in okoliščino, da D. D. izvaja stike s skupno hčerko nasprotne udeleženke, pri čemer se tudi zaradi izvajanja teh stikov vrača na stalno prebivališče nasprotne udeleženke. Predvsem pa je sodišče natančno ocenilo izpovedbo nasprotne udeleženke ter pravilno poudarilo, da že iz njene izpovedbe izhaja, da nima ustreznega kritičnega odnosa do neprimernih in ogrožujočih ravnanj D. D. do A. A. in B. B.. Predvsem takšen zaključek še dodatno utemeljuje dejstvo, da je neustrezen, žaljiv in grobi odnos partnerja do mladoletnih otrok vsaj verjetno izkazan v daljšem časovnem obdobju. Tudi izjava nasprotne udeleženke na CSD z dne 11. 3. 2025 - priloga C18, v celoti potrjuje pravilno oceno, da ogroženost mladoletnih otrok še ni odpravljena. Mati sama v tej izpovedbi opisuje nasilna dejanja partnerja nad mladoletnim A. A.. V izpovedbi na sodišču pa je navedla, da sama nikoli ni videla, da bi partner otroka udaril, temveč se je večkrat razjezil in skregal.
Vse te okoliščine je sodišče prve stopnje ustrezno vrednotilo skupaj z ostalimi izvedenimi dokazi ter navedlo zadostne razloge za zaključek, da mati ni izkazala ničelne tolerance do nasilnih ravnanj partnerja. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da se je čustveno in fizično nasilje (posredno in neposredno) nad otrokoma izvrševalo daljše časovno obdobje, ter da je mati za ugotovljeno ogrožanje njenih mladoletnih otrok s strani njenega partnerja vedela.
Z verjetnostjo je lahko zaključilo, da je zunajzakonski partner nasprotne udeleženke tudi po zatrjevani odselitvi 27. 1. 2026 še vedno aktivno vključen v razmerja v družini.
Sodišče je tudi glede načina in obsega stikov sledilo zahtevi začasne odredbe, ki je v odpravi ogrožanja mladoletnih otrok ter upoštevalo mnenje CSD. Navedlo je ustrezne razloge, ki jih sodišče druge stopnje kot pravilne povzema (točka 29 obrazložitve). Začasna odredba bo materi omogočala izvajanje stikov v varnem okolju, brez prisotnosti nasilnega partnerja, kar bo zagotavljalo ohranjanje navezanosti, vzpostavljanje bolj ljubečega in odgovornega odnosa ter prepoznavanje otrokovih potreb in koristi. To materi v okolju, kjer je bilo prisotno nasilje, ni bilo omogočeno. Pritožbena navedba, da tako določeni stiki niso v korist otrok, zato ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je pravno relevantna dejstva ustrezno materialnopravno okvalificiralo, in sicer pravilno uporabilo določbi 157. in 161. člena DZ. Konkretno ugotovljene okoliščine zahtevajo materialnopravno presojo, da je z vidika zagotavljanja otrokove koristi dejanska situacija taka, da hčerki in sinu udeležencev grozi težko nadomestljiva škoda oziroma da je verjetno izkazana njuna ogroženost, v kolikor bosta še naprej dodeljena varstvo in vzgojo materi ter bosta torej še naprej bivala pri nasprotni udeleženki, kamor se lahko nasilni partner še vedno vrača.
V nadaljnjem rednem postopku pa bo sodišče prve stopnje ugotavljalo dejstva, ki so pravno pomembna za presojo največje koristi obeh mladoletnih otrok ter opravilo skupno dokazno oceno, ki bo omogočila prepričljivo presojo predlaganih razmerij med staršema in mladoletnima otrokoma. Takrat bo v skupno dokazno oceno vključilo tudi izjavo sina A. A., za katero pritožba neutemeljeno opozarja, da bi ji sodišče moralo slediti že v postopku izdaje začasne odredbe.
Glede na obrazloženo sodišče druge stopnje zaključuje, da pritožbeni očitki niso utemeljeni, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (določba drugega odstavka 365. člena ZPP v zvezi z določbo 42. člena ZNP-1).
Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
-------------------------------
1. VSM sklep III Cp 637/2023, VSL sklep IV Cp 1780/2021.
2. Nasilje se je izvajalo v obliki poniževanj, žaljivk, groženj ter fizičnih udarcev in brcanja.
3. Izjava matere na CSD (priloga C18): "Zadnje mesece se je D. D. vsak dan kregal z A. A. in ga poniževal, naj gre k atiju, da je cigan, baraba. Opisala je nasilje z dne 7. 3. 2025, ko je partner A. A. brcnil v nogo, da je padel in se udaril".
4. Mati je zoper D. D. kar trikrat predlagala izrek ukrepa prepovedi približevanja in mu je bil ukrep prvič izrečen 5. 9. 2024, in nato še podaljšan 11. 11. 2024 in 7. 3. 2025, a je kljub temu ponovno s partnerjem vzpostavljala partnerstvo. Nasprotna udeleženka je nato še 6. 1. 2026 obvestila policijo v zvezi z nasiljem partnerja nad mladoletnim A. A..