Jedro

Sodišče prve stopnje sicer ni v ničemer obrazložilo, zakaj ni izvedlo predlaganih dokazov (zaslišanja konkretne priče in ene neidentificirane priče), vendar ta kršitev pravic obrambe po spoznanju senata vrhovnega sodišča ni vplivala na to, da ne bi bila izdana pravilna sodba. Vlogi obeh obsojencev, kot izhaja tudi iz sodbe sodišča druge stopnje, sta bili namreč tudi brez zaslišanja teh dveh prič na podlagi izvedenih dokazov dovolj razjasnjeni in četudi bi se izkazalo, da je neidentificirani italijanski kupec sodelavec policije, to ne bi v ničemer vplivalo na odgovornost obsojenca, ki je posredoval pri nabavi mamila in ga prevažal.

Izrek

Zahteva zagovornika obs. za izreden preizkus pravnomočne sodbe se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno pravnomočno sodbo sta bila obs. A.B. in B.C. spoznana za kriva kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po čl. 245/I KZ SFRJ. Obsojena sta bila: obs. A.B. na 1 leto in 8 mesecev zapora, obs. B.C. pa na 1 leto in 4 mesece zapora. V izrečeno kazen jima je bil vštet pripor. Izrečen jima je bil tudi varnostni ukrep odvzema kokaina ter naloženo plačilo stroškov kazenskega postopka.

Zoper to pravnomočno sodbo je vložil zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe zagovornik obs. A.B. in sicer zaradi kršitve pravic obrambe na glavni obravnavi in v pritožbenem postopku po čl. 427 točka 3 ZKP s predlogom, naj se napadeni sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavita in zadeva pošlje sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni utemeljena.

S tem, ko zagovornik trdi, da obs. A.B. v resnici ni vedel, kaj prevaža in da je šele ob prijetju od policistov izvedel, da gre za mamilo (kokain), skratka, da je bila njegova vloga zgolj prevoz blaga za obljubljeno nagrado - izpodbija v rednem kazenskem postopku ugotovljeno dejansko stanje kot zmotno. Tega pa v postopku na zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe, ki je namenjen le uveljavljanju kršitev materialnega zakona in nekaterih kršitev procesnega zakona, ni mogoče uveljavljati (čl. 427 ZKP). Podobna nedopustnost uveljavljanja v tem postopku velja za nadaljnje trditve zahteve, da je vloga obs. A.B. ostala nerazjasnjena, ker se niso izvedli vsi predlagani dokazi, ko nista bila zaslišana priča S.Š. ter neidentificirani italijanski kupec, pri katerem se je prvostopenjsko sodišče zadovoljilo z odgovorom UNZ, da njegova identiteta ni znana in ki naj bi bil potrditvah zahteve v resnici policist ali pa vsaj sodelavec policije, ki je sprovociral celotno dogajanje. S tem se namreč prav tako izpodbija zgolj dejansko stanje in sicer, da ni bilo popolno ugotovljeno.

Tako se pokaže, da je edina kršitev, ki jo je moč uveljavljati v tem postopku ta, da sodišče prve stopnje v sodbi ni z ničemer obrazložilo tega, zakaj ni izvedlo dokazov z zaslišanjem prič S.Š. ter neidentificiranega italijanskega kupca, katerega identiteto naj bi poprej ugotovili in kot je to sklenilo na glavni obravnavi dne 3.12.1993 (kršitev po čl. 357/VII ZKP), vendar pa ta kršitev pravic obrambe po spoznanju senata Vrhovnega sodišča RS ni vplivala na to, da ne bi bila izdana pravilna sodba. V zvezi s tem se je treba strinjati z mnenjem drugostopenjske sodbe, ki je ob enakem stališču obrambe glede zaslišanja teh dveh oseb, kot se sedaj ponavlja tudi v zahtevi za izreden preizkus pravnomočne sodbe, zaključilo, da sta bili vlogi obeh obsojencev tudi brez zaslišanja teh dveh prič že na podlagi izvedenih dokazov dovolj razjasnjeni in da, četudi bi se izkazalo, da je šlo pri neidentificiranem italijanskem kupcu dejansko za sodelavca policije, da to ne bi v ničemer vplivalo na odgovornost obs., ki je posredoval pri nabavi predmetnega mamila in ga prevažal. Po povedanem v napadeni sodbi niso bile zagrešene kršitve procesnega zakona, ki jih uveljavlja zagovornik. Zato njegova zahteva ni utemeljena in jo je bilo treba zavrniti (čl. 429 v zvezi s čl. 421 ZKP).

Določbe ZKP prejšnje Jugoslavije so bile v tej odločbi uporabljene v zvezi s čl. 4/I ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).