Jedro

Tožena stranka je pravilno ugotovila, da niso podani pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči. Ugotovljeno je bilo, da je bilo o motenju posesti že odločeno. Čim je tako, pri tožnikovi prošnji ne gre za zadevo, ki ni očitno nerazumna. Tožnik ni imel verjetnega izgleda za uspeh v zadevi, v zvezi s katero je zaprosil za odobritev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo št. Bpp 728/2013 z dne 4. 11. 2013 je tožena stranka ugotovila, da je bila tožniku kot prosilcu z odločbo št. Bpp728/2013 z dne 4. 10. 2013 brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) neupravičeno odobrena (I. točka izreka); odločila, da se prošnja tožnika za dodelitev BPP v obliki nadaljnjega pravnega svetovanja in zastopanje pred sodiščem na prvi in drugi stopnji v zvezi s postopkom zaradi motenja posesti v zadevi P 330/2012, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Kranju zavrne; odločila, da je prosilec dolžan povrniti stroške neupravičeno odobrene BPP in stroške, ki jih je bil oproščen (II. točka izreka) in da bo o načinu vračila odločeno z dopolnilno odločbo (III. in IV. točka izreka).

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik dne 26. 6. 2013 in nato še 1. 10. 2013 na toženo stranko (v nadaljevanju tožena stranka) vložil smiselno prošnjo za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanje pred sodiščem na prvi in drugi stopnji v zvezi s postopkom zaradi motenja posesti v zadevi P 330/2012, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Kranju. Ker tedaj prošnja ni bila popolna, podatkov pa ni bilo mogoče pravočasno pridobiti, je bila tožniku skladno z določbo 36. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) odobrena nujna BPP. Obenem je bilo odločeno, da bo o utemeljenosti nujne BPP odločeno po pridobitvi popolnih podatkov. Kolikor bo po pridobitvi le-teh ugotovljeno, da odobritev nujne BPP ni bila utemeljena, se bo uporabilo določbe o neupravičeno odobreni BPP.

V nadaljevanju navaja vsebinski kriterij za odločanje in se sklicuje na 24. člen ZBPP. Skladno s tem členom se pri presoji dodelitve BPP upoštevajo dejstva in okoliščine o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Zadeva zlasti ne sme biti očitno nerazumna oziroma mora imeti prosilec v zadevi izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati, ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Nadalje pojasni, da sodišče po določbi tretjega odstavka 188. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v primerih, ko je tožba umaknjena, izda sklep o ustavitvi postopka.

Tožena stranka je zaradi ugotovitve dejanskega stanja pridobila spis P 330/2012 in ugotovila, da je tožnik tožbo v navedeni zadevi po pooblaščenki dne 14. 10. 2013 umaknil. Navedeno je, da v zadevi ni vložil tožbe zaradi motenja posesti, kar je sodišče napačno razumelo, saj je bil predmetni postopek pred Okrajnim sodiščem v Kranju že končan pod opr. št. P 309/2012. Navedeno izhaja tudi iz izjave o umiku tožbe. Ob navedenem tožena stranka ugotavlja, da tožnik že od začetka ni imel verjetnih izgledov za uspeh v pravdnem postopku z opr. št. P 330/2012 in zaključuje, da tako tožnik kot prosilec ni uspel izkazati vsebinskega pogoja - verjetnega izgleda za uspeh v pravdnem postopku. Zato je bilo potrebno prošnjo za odobritev BPP zavrniti. Glede vračila neupravičeno prejete BPP se sklicuje na 43. člen ZBPP, po katerem je upravičenec dolžan neupravičeno prejeto BPP vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in jo izpodbija z laično tožbo. Navaja, da mu je sodišče v zadevi P 330/2012 naložilo popravo tožbe, zaradi česar je zaprosil za BPP. Za navedeno je tudi dal pooblastilo odvetnici. Pooblastila ni dal za umik tožbe. Tožnik je umik tožbe nato preklical. Glede odločitve o povračilu stroškov meni, da zaradi navedenega odvetnica ni upravičena do nagrade. Meni, da so mu bile tudi kršene človekove pravice. Sodišču smiselno predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi. Predlaga tudi, da se ga v tem sporu oprosti plačila sodnih taks.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo. V njem povzema potek dogodkov pred izdajo odločbe o odobritvi nujne BPP. Nadalje vztraja pri odločitvi in poudarja, da je tožnik o preklicu pooblastila odvetnici ni obvestil. Dodaja tudi, da je tožnik pri odvetnici podpisal obrazec Bpp št. 2, na katerem je jasno zapisano, da je bil seznanjen z zadevo in da gre za umik tožbe. Meni, da je moral tožnik ves čas vedeti, da gre v zadevi P 330/2012 za isto stvar kot v zadevi P 309/2012, ki se obe vodita pred Okrajnim sodiščem v Kranju, a je to zamolčal. Ker je evidentno, da gre za isto zadevo, so pričakovanja tožnika očitno nerazumna in ni izkazana verjetnost uspeha v zadevi P 330/2012. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Tožnik v nadaljnji vlogi prereka navedbe tožene stranke in vztraja pri svojih razlogih ter podarja, da ni zavajal službe za BPP.

Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, ker dejstva, pomembna za odločitev v zadevi med strankama niso sporna (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

V obravnavnem primeru med strankam ni sporno, da je tožnik prosil za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanje pred sodiščem na prvi in drugi stopnji v zvezi s postopkom zaradi motenja posesti v zadevi P 330/2012, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Kranju. Prav tako ni sporno, da je bila tožniku skladno z določbo 36. člena ZBPP odobrena nujna BPP in obenem odločeno, da bo o utemeljenosti le-te presojano po pridobitvi popolnih podatkov ter da se bo v primeru, če bo ugotovljeno, da odobritev ni bila utemeljena, uporabilo določbe o neupravičeno odobreni BPP. Kasneje, ko je bilo iz pridobljenih podatkov ugotovljeno, da je bilo v zadevi glede motenja posesti z opr. št. 309/2012 pri Okrajnem sodišču v Kranju že odločeno, je bila izdana izpodbijana odločba.

Pri odločanju o dodelitvi BPP mora pristojni organ uporabiti tudi 24. člen ZBPP, v katerem je med drugim določeno, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je pomembno, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Sodišče je ocenilo, da je v konkretnem primeru tožena stranka pravilno ugotovila, da niso podani pogoji za odobritev BPP iz 24. člena ZBPP, ki ga tudi povzema, pri čemer navaja razloge, s katerimi se sodišče strinja. Sodišče v zvezi s tožbo pripominja, da je v zadevi jasno ugotovljeno, da je bilo o motenju posesti odločeno že v postopku, ki se je pred Okrajnim sodiščem v Kranja vodil pod št. P 309/2012, čemur tožnik izrecno tudi ne nasprotuje. Čim je pa tako, pa pri obravnavani tožnikovi prošnji za BPP ne gre za zadevo, ki ni očitno nerazumna in je zato odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena (24. in 36. člen ZBPP). Ker tožnik ni imel verjetnega izgleda za uspeh v zadevi, v zvezi s katero je zaprosil za odobritev BPP, je odločitev tožene stranke, ki je prošnjo zavrnila, pravilna. Sodišče se ni posebej opredeljevalo do tožnikovih navedb o tem, da navedena odločitev ne temelji na zakoniti podlagi ter da krši Ustavo in EKČP, ker so te navedbe nekonkretizirane.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bilo dejansko stanje ob izdaji odločbe pravilno ugotovljeno. Ker sodišče tudi ni našlo kršitev zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti in je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče ni posebej odločalo o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ker je tožnik po 10. členu Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v tem postopku oproščen plačila sodnih taks že na podlagi samega zakona, drugi stroški pa v predmetnem postopku niti niso nastali.