Jedro

Iz besedila celotnega prvega odstavka 30. člena ZTro izhaja, da je vračilo trošarine omogočeno za primere, ko bi to povzročilo ekonomsko neupravičeno oziroma nesmotrno obdavčitev, do česar pride, če je npr. dvakrat obdavčena ista substanca ali če je obdavčen izdelek, ki je tako ali drugače umaknjen z domačega tržišča. Izhajajoč iz takšne sistemske razlage predpisa vračilo trošarine v obravnavanem primeru ne bi bilo upravičeno, saj z obdavčitvijo energenta, ki se uporablja pri proizvodnji piva, ne pride do dvojne obdavčitve iste substance.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo tožbo tožeče stranke (revidenta) zoper odločbo Carinskega urada Celje z dne 21. 6. 2006, ki je postala dokončna z odločbo tožene stranke z dne 30. 4. 2007. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ zavrnil revidentov zahtevek za vračilo trošarine v višini 5.500.095,00 SIT za 3.666.730 Sm3 naravnanega plina, porabljenega v proizvodnji piva, z obrazložitvijo, da plin kot trošarinski izdelek ni bil porabljen kot surovina pri izdelavi drugega trošarinskega izdelka – piva, ampak kot energent za ogrevanje vode oziroma za proizvodnjo vodne pare, ki je potrebna pri proizvodnji piva.

2. V obrazložitvi sodbe prvostopenjsko sodišče pritrjuje odločitvi in razlogom izpodbijanega upravnega akta. Meni, da je zavrnitev zahtevka skladna s 5. točko prvega odstavka 30. člena Zakona o trošarinah – ZTro (Ur. l. RS, št. 103/2004-UPB2), ki je veljala ob vložitvi zahtevka (28. 2. 2006). Svojo odločitev utemeljuje tudi z vsebino zakonodajnega gradiva, ki se nanaša na sprejemanje Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trošarinah – ZTro-F (Ur. l. RS, št. 122/2006). Iz tega namreč izhaja, da je bil že pred ZTro-F zakonodajalčev namen, da se trošarina vrne le v primerih, ko je nek trošarinski izdelek vključen v nov trošarinski izdelek tako, da neposredno predstavlja substanco končnega trošarinskega izdelka. Sprememba 5. točke 30. člena ZTro, do katere je prišlo z ZTro-F, je torej le redakcijske narave.

3. Revident dovoljenost revizije utemeljuje s 1. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava. Zatrjuje tudi kršitve določb postopka izdaje upravnega akta in kršitve določb postopka v upravnem sporu. Prvostopenjsko sodišče ni opravilo glavne obravnavne, čeprav je s tožbo izpodbijal tudi dejansko stanje, ter da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so njeni razlogi nejasni ali pa med seboj v nasprotju (kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Slednja kršitev naj bi bila podana, ker je prvostopenjsko sodišče samo povzelo razloge iz predhodnih odločb upravnih organov in tudi zato, ker je, kljub stališču, da je v obarvanem primeru treba upoštevati v času vložitve zahtevka veljaven ZTro, pri odločitvi uporabilo ZTro-F. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje oziroma da izpodbijano sodbo spremeni ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

4. V odgovoru na revizijo tožena stranka predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je dovoljena iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ta določa, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov. V obravnavani zadevi vrednost zavrnjenega zahtevka znaša 22.591,48 EUR.

7. Kot izhaja iz dejanskih okoliščin obravnavanega primera, in to ni sporno, je revident pri proizvodnji piva uporabil naravni plin, in sicer tako, da je z njim ogreval vodo oziroma proizvajal vodno paro, ki je potrebna za proizvodnjo piva. V reviziji ostaja sporno, ali je bila zavrnitev revidentovega zahtevka za povračilo trošarine, plačane ob nakupu naravnega plina, skladna s 5. točko prvega odstavka 30. člena ZTro. Ta je v besedilu, veljavnem v času vložitve zahtevka ter odločitve na prvi upravni stopnji, določala, da ima pravico do vračila plačane trošarine oseba, ki je nabavila trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino in jih porabila „za izdelavo“ drugih trošarinskih izdelkov. Za razliko od ZTro je bilo z novelo ZTro-F določeno, da ima pravico do vračila plačane trošarine oseba, ki je nabavila trošarinske izdelke po ceni z vključeno trošarino in jih porabila „kot sestavino za izdelavo“ drugih trošarinskih izdelkov.

8. Tudi revizijsko sodišče meni, da je obravnavano določbo treba razlagati, saj iz nje ne izhaja jasno, kaj pomeni „poraba izdelka za izdelavo drugega izdelka“. Po presoji revizijskega sodišča za razlago besedila 5. točke prvega odstavka 30. člena ZTro, ki je veljalo pred ZTro-F, ni odločilen namen, ki ga je zakonodajalec izrecno predstavil kot že prej obstoječega ob sprejemanju ZTro-F, pač pa to, da iz besedila celotnega prvega odstavka 30. člena ZTro izhaja, da je vračilo trošarine mogoče v primerih, ko bi to povzročilo ekonomsko neupravičeno oziroma nesmotrno obdavčitev, do česar pride, če je npr. dvakrat obdavčena ista substanca ali če je obdavčen izdelek, ki je tako ali drugače umaknjen z domačega tržišča. Izhajajoč iz takšne sistemske razlage predpisa tudi revizijsko sodišče zaključuje, da vračilo trošarine v obravnavanem primeru ne bi bilo upravičeno, saj z obdavčitvijo energenta, ki se uporablja pri proizvodnji piva, ne pride do dvojne obdavčitve iste substance.

9. Zatrjevane kršitve določb postopka v upravnem sporu niso podane. Čeprav je revident v tožbi zatrjeval, da je dejansko stanje v zadevi zmotno in nepopolno ugotovljeno, svojih navedb ni obrazložil oziroma konkretiziral, v takšnih primerih pa sodišče glavne obravnave glede na 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 ni dolžno opraviti. Glede na drugi odstavek 71. člena ZUS-1 prvostopenjsko sodišče ni dolžno navajati razlogov za svojo odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi, zato ni utemeljen ugovor neobrazloženosti. Ravno tako ni utemeljen ugovor nejasnosti oziroma neskladnosti odločilnih dejstev. Prvostopenjsko sodišče je v obrazložitvi izrecno poudarilo, da je odločalo na podlagi ZTro in ne ZTro-F, njegova razlaga ZTro pa je pravilna iz zgoraj pojasnjenih razlogov.

10. Zatrjevanih kršitev določb postopka izdaje upravnega akta revizijsko sodišče ni presojalo, saj revizije za razliko od pritožbe ni dopustno vložiti zaradi presoje pravilnosti postopka izdaje upravnega akta (primerjaj prvi odstavek 85. člena in prvi odstavek 75. člena ZUS-1).

11. Glede na navedeno revizija ni utemeljena, zato jo je revizijsko sodišče zavrnilo na podlagi 92. člena ZUS-1. 12. Ker z revizijo ni uspel, revident sam trpi svoje stroške tega postopka v skladu s prvim odstavkom 165. in prvim odstavkom 154. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).