9. 10. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A. iz Ž. (Z. Z.), ki ga zastopa B. B., odvetnik v V., na seji senata dne 15. septembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 61/2004 z dne 9. 12. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti. Slednjo je pritožnikov zagovornik vložil zoper pravnomočna sklepa, s katerima je bilo odločeno, da se pripor, odrejen v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II K 170/2000, pritožniku ne všteje v kazen šestih mesecev zapora. Ta je bila pritožniku izrečena s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča na Jesenicah št. K 22/97 z dne 7. 9. 2000 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 55/2000 z dne 12. 2. 2002.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi opisuje potek dogodkov in vsebino pravnomočnih sklepov Višjega in Okrajnega sodišča. Zatrjuje napačno uporabo materialnega in procesnega prava ter kršitve 19,. 20., 22. in 30. člena Ustave ter 5. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). V utemeljitev kršitve pravice do osebne svobode pritožnik izraža nestrinjanje s stališčem, ki ga je v zvezi z vštevanjem pripora v izrečeno kazen zavzelo Vrhovno sodišče. Navaja, da bi moralo sodišče kazenska postopka, ki sta tekla zoper pritožnika, združiti ter posledično, kar naj bi sodišče drugače storilo že po uradni dolžnosti, pripor všteti v izrečeno kazen. Pritožnik meni, da zaradi procesne ovire, ki naj bi bila v tem, da sodišče ni izvedlo enotnega postopka, ne sme biti prikrajšan v pravici do osebne svobode. Ustavnemu sodišču predlaga, naj sodbo Vrhovnega sodišča razveljavi.

3.Pritožnik izrecno navaja, da izpodbija le sodbo Vrhovnega sodišča, zato je le slednja predmet presoje v postopku z ustavno pritožbo. Vrhovno sodišče je v zvezi z uporabo 49. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – KZ) zavzelo stališče, "da je navezna okoliščina za vštevanje pripora enoten kazenski postopek". Iz navedb pritožnika izhaja, da oporeka pravilnost stališču, ki ga je Vrhovno sodišče zavzelo v zvezi z vprašanjem vštevanja pripora. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti z navedbami, ki po vsebini pomenijo zgolj ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava. Glede na navedeno se Ustavno sodišče v pravilnost navedenega stališča ne more spuščati. Da bi bilo stališče Vrhovnega sodišča nerazumno, ni mogoče trditi, zgolj dejstvo, da se pritožnik s takšnim stališčem Vrhovnega sodišča ne strinja in da pravo razume drugače, pa ne zadošča za sklep, da mu je bila kršena pravica do osebne svobode iz prvega odstavka 19. člena Ustave.

4.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje še kršitve 20., 22. in 30. člena Ustave ter 5. člena EKČP, vendar zatrjevanih kršitev ne utemelji, zato jih Ustavno sodišče ni moglo presojati.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer