Jedro

Poleg tega, da dvakratna predkaznovanost ni zanemarljiva, je to zgolj ena izmed okoliščin, ki jo sodišče upošteva pri presoji neogibne potrebnosti in sorazmernosti, pri kateri pa je predvsem pomembno razmerje med težo in količino kaznivih dejanj, ki se obdolžencu očitajo v predmetnem postopku, posledicami teh dejanj in posegom v njegovo osebno svobodo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Celju zoper obdolženega A. A., B. B., C. C., Č. Č. in D. D. podaljšalo pripor za dva meseca iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Obdolženima E. E.in F. F. pa je iz istega pripornega razloga podaljšalo hišni pripor za dva meseca, pri čemer je določilo, da se obdolženca v času izvajanja hišnega pripora brez dovoljenja sodišča ne smeta oddaljiti iz naslova, kjer stalno bivata in so jima prepovedani stiki z osebami, s katerimi stalno ne prebivata, oziroma ju ne oskrbujejo. Če pa se bosta brez dovoljenja sodišča iz naslova oddaljila, lahko sodišče zoper njiju odredi pripor.

2.Zoper navedeni sklep se je pritožil zagovornik obdolženega Č. Č. 1 iz pritožbenih razlogov po 1., 2. in 3. točki 370. člena ZKP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in pripor odpravi, obdolženca pa nemudoma izpusti na prostost, podredno pa, da izpodbijani sklep spremeni tako, da zoper obdolženega Č. Č. odredi milejši ukrep hišnega pripora, podredno pa razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne sodišču prve stopnje v vnovično odločanje.

3.Pritožba je neutemeljena.

UTEMELJEN SUM

4.Glede utemeljenega suma, da naj bi obdolženci storili očitana jim kazniva dejanja, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ta izhaja iz vse zbrane dokumentacije v predkazenskem postopku, ki je obrazloženo navedena tudi v zahtevi za preiskavo ODT Kt/19385/2023 z dne 21. 10. 2023, o kateri sicer še ni bilo odločeno, vsebino zbranih dokazov pa je nato tudi podrobno predstavilo v 7. točki obrazložitve na straneh 7 - 111 izpodbijanega sklepa. Nadalje je pojasnilo, da je policija na območju celotne Slovenije od avgusta 2022 dalje beležila večje število kaznivih dejanj velikih tatvin po 205. členu KZ-1, pri katerih so storilci s silo in uporabo primernega orodja vlamljali v ograjene dvoriščne oziroma poslovne prostore različnih družb, od koder so odtujevali večje količine električnih vodnikov oziroma druge izdelke iz bakra oziroma barvnih kovin. V obdobju od avgusta 2022 do 30. 9. 2023 je tako bilo zabeleženih kar 20 kaznivih dejanj, pri katerih naj bi sodelovalo skupaj kar 27 obdolžencev, ki so delovali v različnih skupinah, kot so povzete po točkah I. do XX. zahteve za preiskavo. Ugotovljeno je bilo, da so obdolženci za izvršitev kaznivih dejanj pri različnih družbah najemali tovorna vozila - kombije, s katerimi so se odpeljali na kraj, kjer so izvršili kazniva dejanja velikih tatvin - tatvine električnih vodnikov in drugih izdelkov iz bakra, odtujene izdelke pa nato prodajali družbam H., d.o.o. v ..., I., d.o.o. ..., J., d.o.o. v ..., K., d.o.o. na ... ter drugim neznanim kupcem. Z zbranimi obvestili, zasegom in pregledom posnetkov videonadzornih kamer oškodovanih in drugih družb ter v nadaljevanju na podlagi pridobljenega prometa komunikacij (po čl. 149.b ZKP) je bilo ugotovljeno, da kazniva dejanja izvršuje večja skupina storilcev, ki prihajajo iz naselja A. ter da obdolženci delujejo kot dobro organizirana skupina, ki se na izvršitev posameznega kaznivega dejanja dobro pripravi, pri čemer si pri različnih družbah najamejo vozilo t. i. kombi, s katerim se skupaj s spremljevalnimi osebnimi vozili pripeljejo na kraj dejanja. Storilci pri izvršitvi kaznivega dejanja uporabljajo zaščitna in maskirna sredstva (pokrivala čez obraz in na glavi, rokavice na rokah) ter po izvršenem kaznivem dejanju izvajajo dejanja, s katerimi zakrivajo sledi, na podlagi katerih bi jih bilo mogoče identificirati (kljuke, vrata in uporabljene predmete pri izvršenem kaznivem dejanju so poškropili z neznanimi snovmi), zraven najetih vozil, so pri izvršitvi kaznivih dejanj uporabljali osebna vozila, ki so služila kot spremljevalna vozila kombiju in v tej zvezi vnaprej kontrolirala prisotnost policije na terenu in drugih nevarnosti (zapora cest ipd.), v določenih primerih pa so v osebnih vozilih tudi prevažali ukradene stvari. Nato pa je sodišče prve stopnje v nadaljevanju pojasnilo, na podlagi katerih dokazov izhajajo katera dejstva v zvezi s posameznimi kaznivimi dejanji po različnih točkah zahteve za preiskavo.

5.Obdolženemu Č. Č. se očita, da je sodeloval pri izvršitvi kaznivih dejanj opisanih pod točko I. zahteve za uvedbo preiskave, ki je opisano na straneh 9 in 10 izpodbijanega sklepa (kaznivo dejanje izvršeno 30. 8. 2022 na škodo družbe L. d. o. o., odtujenih 112 kolutov električnih vodnikov skupne teže 4 tone in v vrednosti 37.462,88 EUR), pod točko XIII. zahteve za uvedbo preiskave na straneh 63 do 70 izpodbijanega sklepa (kaznivo dejanje izvršeno 4. 6. 2023 na škodo družbe M., iz skladišča odtujenih 5 do 10 ton odpadnega bakra in 2 do 3 tone novega bakra v vrednosti okoli 50.800,00 EUR), pod točko XIV. zahteve za uvedbo preiskave, ki je opisano na straneh 70 do 79 (kaznivo dejanje izvršeno med 17. 6. 2023 in 19. 6. 2023 na škodo družbe N. d. o. o. odtujenih več kolutov bakrenih vodnikov različnih dimenzij v skupni vrednosti 61.792,79 EUR) in pod točko XV. Zahteve za uvedbo preiskave, ki je opisano na straneh 79 do 87 izpodbijanega sklepa (kaznivo dejanje izvršeno 15. 7. 2023 na škodo družbe G. d. o. o. odtujen en kolut kabla v dolžini 396 m in vrednosti 12.812,59 EUR ter klešče v vrednosti 150,00 EUR).

6.Zagovornik sodišču očita, da pri niti enem očitanem kaznivem dejanju vloga obdolženega Č. Č. ni konkretizirana oz. ni navedeno kako konkretno naj bi ravnal posamezni obdolženec in meni, da bi tožilstvo moralo v zahtevi za uvedbo preiskave jasno in konkretno opisati protipravno ravnanje vsakega posameznega obdolženega tako, da bi ga bilo mogoče subsumirati pod zakonske znake očitanega kaznivega dejanja. Da navedbe o nekonkretizaciji ne držijo v celoti, kaže že dejstvo, da zagovornik v nadaljevanju pritožbe polemizira s tem, da kolikor se obdolženemu Č. Č. očita, da naj bi najel vozilo, s katerimi naj bi bila izvršena kazniva dejanja in skrbel za čiščenje teh vozil, ne gre za sostorilstvo temveč pomoč. Glede na to, kako so kazniva dejanja pod točkami I., XIII., XIV. in XV. zahteve za preiskavo opisana v izpodbijanem sklepu in glede na dokaze, na katere se je sodišče oprlo pri oceni, da je izkazan utemeljen sum, da je tudi obdolženi Č. Č. sodeloval pri izvršitvi opisanih kaznivih dejanj, je zagotovo izkazana večja verjetnost, da je obdolženi Č. Č. storil očitana mu kazniva dejanja v sostorilstvu z ostalimi, kot da jih ni storil. Na ravni utemeljenega suma je namreč izkazano, da se je nahajal na lokacijah, kjer so bila izvršena očitana kazniva dejanja in da tam ni bil zgolj po naključju temveč ravno zaradi izvrševanja kaznive dejanj, kakšen je bil njegov prispevek pri tem, pa bo predmet nadaljnjega dokaznega postopka. Enako velja glede presoje pravilnosti pravne kvalifikacije oz. vprašanja, ali je potrebno vsako izmed obdolženemu Č. Č. očitanih kaznivih dejanj obravnavati ločeno, ali kot eno nadaljevano kaznivo dejanje. Vsekakor pa v obrazložitvi izpodbijanega sklepa predstavljeno dokazno gradivo ne nudi podlage za pritrditev pritožbenim navedbam, da je že samo zaradi manjše vloge obdolženca pri zatrjevanih kaznivih dejanjih v odnosu do drugih soobdolžencev, odreditev pripora neutemeljena.

7.Kar se tiče obstoja utemeljenega suma, da je obdolženi Č. Č. izvršil očitana mu kazniva dejanja, pa nenazadnje ni mogoče spregledati, da tudi Vrhovno sodišče RS, ki je s sklepom II Kr 77314/2023 z dne 17. 1. 2024 podaljšalo pripor obdolženim A. A., B. B., C. C., Č. Č. in D. D. za 3 (tri) mesece, to je do 6.05 ure dne 18. 4. 2024, ni imelo pomislekov o obstoju utemeljenega suma tudi za obdolženega Č. Č., pri čemer pa opis dejanj in dokazi, na katerih temelji presoja o obstoju utemeljenega suma, niso bili v ničemer drugačni.

PONOVITVENA NEVARNOST

8.V zvezi s ponovitveno nevarnostjo je sodišče prve stopnje najprej na straneh 111 in 112 izpodbijanega sklepa izpostavilo, da pri vseh obdolžencih obstajajo tako objektivne kot subjektivne okoliščine, ki utemeljujejo sklep o izredno visoki nevarnosti ponovitve kaznivih dejanj, ki jo je še vedno mogoče odvrniti le z odvzemom oziroma z omejitvijo prostosti. Pri tem je poudarilo, da način izvršitve kaznivih dejanj in intenzivnost sodelovanja vseh obdolžencev pri posameznih dejanjih kaže na dobro usklajenost njihovega ravnanja, da so obdolženci tudi osebno povezani, saj so v sorodstvenih povezavah oziroma prijatelji ter tudi živijo na istem območju (naslovi bivališč), da je na ravni utemeljenega suma mogoče sklepati, da so se združili zato, da bi kradli, za kar so se tudi vnaprej pripravili, da je pri njih obstajala zavest, da skupaj z drugimi sodelujejo pri uresničitvi kaznivih dejanj in je bila tudi njihova volja, da storijo skupaj več tatvin, da so bile v posameznih primerih ukradene stvari velike vrednosti (50.000,00 EUR in več), da so tudi hoteli pridobiti stvari take vrednosti in da so v zaprte stavbe in druge zaprte prostore prišli z vlomom, vdorom in drugačnim premagovanjem večjih ovir. Nato je v zvezi z vsakim posameznim obdolžencem izpostavilo konkretne okoliščine objektivne in subjektivne narave, ki kažejo na ponovitveno nevarnost.

9.Tako je v zvezi z obdolženim Č. Č. kot objektivne okoliščine ponovitvene nevarnosti izpostavilo, da se mu očita storitev 4 kaznivih dejanj velikih tatvin po 205. členu KZ-1, za katere je v KZ-1 zagrožena kazen zapor do petih let (po prvem odstavku 205. člena KZ-1) oziroma zapor od enega do osmih let (po tretjem odstavku 205. člena KZ-1), da se mu očita storitev teh kaznivih dejanj v sostorilstvu, da naj bi si pri teh kaznivih dejanjih skupaj z ostalimi soobdolženci pridobil premoženjsko korist v skupni višini 163.018,26 EUR, da je šlo za predhodno dogovarjanje, priprav na izvrševanje. Kot subjektivne okoliščine je upoštevalo premišljenost, usklajenost, predrznost ter v povezavi z veliko višina domnevno pridobljene protipravne premoženjske utemeljeno sklepalo na obdolženčevo nespoštovanje pravnih norm in pravnega reda oziroma na njegove negativne značajske lastnosti. Prav tako pa je izpostavilo, da je predhodno že bil kaznovan za kazniva dejanja in obsojen s sodbama Okrožnega sodišča v Krškem, II K 57172/2017 z dne 3. 5. 2021 in Okrajnega sodišča v Ljubljani, I K 26669/2022 z dne 13. 12. 2022 (pravnomočna 7. 2. 2023), obravnavana očitana kazniva dejanja pa naj bi storil v času teka preizkusne dobe po zadnji navedeni sodbi. Res je sicer, da sodišče pri tem v izpodbijanem sklepu ni navedlo, za katera kazniva dejanja je bil obdolženec obsojen, vendar to za pravilnost sklepanja o ponovitveni nevarnosti ni ključnega pomena. Povsem utemeljeno je namreč sodišče prve stopnje na podlagi podatka o tem, da naj bi v predmetnem postopku očitana kazniva dejanja storil v času preizkusne dobe po sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani I K 26669/2022 z dne 13. 12. 2023 in da je poleg tega bil kaznovan že s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem, sklepalo o tem, da navedeni obsodbi nista dovolj pozitivno vplivali nanj, da bi se v bodoče vzdržal izvrševanja kaznivih dejanj z namenom pridobivanja zelo velike premoženjske koristi, pri čemer pa se mu ne očita, da bi bil specialni povratnik.

10.Nazadnje je sodišče prve stopnje kot subjektivne okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost, popolnoma pravilno in utemeljeno upoštevalo tudi njegove življenjske okoliščine tj. da je obdolženec brez zaposlitve in zadostnega vira za preživljanje ter utemeljeno sklepalo, da si sredstva za preživetje pridobiva tudi s kontinuiranim izvrševanjem kaznivih dejanj po celotnem območju države. Ne glede na trditve zagovornika, da obdolženi Č. Č. izvira iz romskega okolja, kjer je življenje brez zaposlitve in preživljanje s socialno pomočjo povsem običajen način življenja, na ravni utemeljenega suma izkazano izvrševanje kaznivih dejanj utemeljuje sklepanje, da tak način življenja (od socialne pomoči) obdolženemu Č. Č. ne ustreza in da ima željo po zagotavljanju dodatnih sredstev za preživljanje sebe in svoje družine.

NEOGIBNA POTREBNOST IN SORAZMERNOST

11.V zvezi z neogibno potrebnostjo in sorazmernostjo je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je med drugim tudi pri obdolženemu Č. Č. pripor še vedno nujen in neogibno potreben kot tudi sorazmeren ukrep v primerjavi z ustavno zagotovljeno pravico do osebne svobode posameznika. Pri tem je izpostavilo, da varovanje premoženja številnih oškodovancev nedvomno pretehta nad njihovo pravico do osebne svobode in da je zlo, ki je z omejitvijo svobode gibanja povzročeno obdolžencem, neprimerno manjše od zla, ki ga naj bi obdolženci s svojim kontinuiranim izvajanjem premoženjskih kaznivih dejanj, povzročali številnim oškodovancem; da se pojem varnosti ljudi ne nanaša samo na neposredno ogroženost življenja in telesa posameznika, saj je varnost ljudi lahko ogrožena tudi z napadom na druge objekte kazensko pravnega varstva in da teža očitane kriminalne dejavnosti, način izvršitve in stopnja ogrožanja premoženja oškodovancev v danem primeru odtehtajo poseg v njihovo osebno svobodo.

12.Ne glede na zagovornikovo nestrinjanje, pritožbeno sodišče pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da pri obdolženemu Č. Č. ni mogoče uporabiti nobenega nadomestnega oz. milejšega omejevalnega ukrepa, ker z nobenim drugim ukrepom ne bi bilo mogoče učinkovito doseči cilja, saj bi se vrnil v dosedanje življenjsko okolje, ki je zanj nestimulativno, in bi lahko nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj, saj je brez zaposlitve, brez zadostnih prihodkov, brez premičnega in nepremičnega premoženja. Zagovornikovo poudarjanje domnevno manjše vloge obdolženega Č. Č. pri izvršitvi očitanih mu kaznivih dejanj, "neobsežne" predkaznovanosti in vloge družinskega človeka in očeta dveh otrok, ne utemeljujejo zaključka, da je pri obdolženemu Č. Č. mogoče ponovitveno nevarnost odvrniti s hišnim priporom.

13.Poleg tega, da dvakratna predkaznovanost ni zanemarljiva, je to zgolj ena izmed okoliščin, ki jo sodišče upošteva pri presoji neogibne potrebnosti in sorazmernosti, pri kateri pa je predvsem pomembno razmerje med težo in količino kaznivih dejanj, ki se obdolžencu očitajo v predmetnem postopku, posledicami teh dejanj in posegom v njegovo osebno svobodo. Ne glede na to, da se nekaterim od soobdolžencev očita izvršitev večjega števila kaznivih dejanj kot obdolženemu Č. Č., izvršitev 4 kaznivih dejanj nikakor ni zanemarljiva količina, vsekakor pa ni zanemarljiva vrednost s temi kaznivimi dejanji pridobljene premoženjske koristi oz. povzročene škode oškodovanim gospodarskim družbam, ki presega 163.000,00 EUR. Izvršitev teh kaznivih dejanj v času teka preizkusne dobe po zadnji pravnomočni sodbi pa je nedvomno okoliščina, ki kaže na pripravljenost obdolženca nadaljevati z izvrševanjem kaznivih dejanj kljub obstoju pravnomočne pogojne obsodbe, v kateri je bil opozorjen na možnost preklica in izreka zaporne kazni. V zvezi z okoliščinam, da je oče dveh mladoletnih otrok pa velja poudariti, da je ta okoliščina obstajala že v času, ko naj bi obdolženi Č. Č. izvršil očitana mu kazniva dejanja, pa ga to ni odvrnilo od tega, da ne bi nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj.

14.Ker sodišče prve stopnje v okviru razlogov o neogibni potrebnosti in nujnosti pripora ni na noben način trdilo, da slovenska policija tega ukrepa ne bi bila sposobna nadzirati, je odveč pritožbena polemika o tem, da je slovenska policija povsem sposobna, da zna in zmore nadzirati izvajanje hišnega pripora in da po tej logiki tudi pripor ne bi bil učinkovit ukrep, ker primanjkuje pravosodnih policistov.

15.Presoja pogojev za odreditev pripora ali hišnega pripora je za vsakega obdolženca individualna in zato primerjava položaja obdolženega Č. Č. s soobdolženima E. E. in F. F., katerima je odrejen hišni pripor, ni na mestu. Vendarle pa velja poudariti, da v primerjavi s Č. Č. izpostavljena soobdolženca nista nikoli bila predhodno kazensko obravnavana, pri obdolženem Č. Č. pa je na ravni utemeljenega suma celo izkazano, da je očitana mu kazniva dejanja storil v času preizkusne dobe po predhodni pogojni obsodbi, kar je v nasprotju s pritožbenimi navedbami zagovornika nedvomno pomembna razlikovalna okoliščina pri odločanju o vrsti omejevalnega ukrepa. To je sodišče prve stopnje ustrezno upoštevalo in pravilno ocenilo, da v primeru obdolženega Č. Č. s hišnim priporom ne bi bilo mogoče učinkovito doseči zasledovanega cilja, zaradi česar je nasprotno pritožbeno naziranje neutemeljeno.

ČAS PODALJŠANJA

16.V zvezi s samim časom, za katerega je bil zoper obdolženega podaljšan pripor, česar zagovornik pritožbeno ne problematizira, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ta vidik sodišče prve stopnje pravilno in prepričljivo obrazložilo v 11. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa in da je tudi sicer o podaljšanju pripora odločilo tudi Vrhovno sodišče RS s sklepom z dne 17. 1. 2024.

17.Ker glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene in ker tudi uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določilu tretjega odstavka 402. člena ZKP.

18.Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (določilo prvega odstavka 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o ugotovitvi razlogov za pripor, po pravnomočnosti sodbe, odmerilo sodišče prve stopnje.

-------------------------------

1Zoper uvodoma navedeni sklep so se pritožili tudi zagovorniki obdolženih A. A., C. C., F. F., B. B., E. E. in D. D. o njihovih pritožbah pa je bilo odločeno s sklepom Višjega sodišča v Celju I Kp 77314/2023 z dne 18. 12. 2023.