Jedro

Glede na to, da je toženka ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, ni bilo potrebe po presoji okoliščin iz 2. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP (pogoj, da je zadeva življenjskega pomena za prosilca in njegovo družino). Pogoj pomembnosti zadeve za tožnika kot kriterij za dodelitev BPP in pogoj verjetnega uspeha morata, glede na vsebino zakonske določbe prvega odstavka 24. člena ZBPP, biti podana kumulativno, zato toženki potem, ko je ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, okoliščin iz 2. alineje istega odstavka ni bilo potrebno presojati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Služba za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča na Ptuju je z odločbo opr. št. Bpp 499/2024 z dne 23. 9. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) zavrnila prošnjo prosilca A. A. (v nadaljevanju tožnika) za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik zaprosil za dodelitev BPP za vložitev in sestavo pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v zvezi z zadevo Okrajnega sodišča na Ptuju, opr. št. I K 49163/2014. Upravni organ je presodil, da tožnik ne izpolnjuje stvarnih oziroma objektivnih pogojev za dodelitev BPP, saj v zadevi, za katero je zaprosil za BPP, nima verjetnega izgleda za uspeh oziroma je njegova prošnja nerazumna, saj so pričakovanja prosilca, da bo ESČP odpravilo zanj neugodno odločitev sodišča nerealna, zgolj izčrpanje pravnih sredstev pa tudi ni dovolj za vložitev pritožbe na ESČP. Po presoji upravnega organa tožnik v vlogi za dodelitev BPP in njeni dopolnitvi ni konkretiziral katere človekove pravice bi mu naj bile kršene v teku kazenske zadeve po določbah Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP), prav tako pa pritožba na ESČP vložena zoper ukrep države članice oziroma organ, ki se posamezniku ne zdi pošten, ni sprejemljiva, saj ne izpolnjuje primarnega kriterija neposredne in osebne prizadetosti dobrin, ki jih varuje oziroma prepoveduje EKČP in njeni Protokoli. V nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe je upravni organ navedel še zadeve, v katerih je bila prosilcu v obdobju od 2012 do 2024 dodeljena BPP ter izplačani stroški v skupnem znesku 16.579,97 EUR. Zaključil je, da prosilec vlaga prošnjo za BPP, ki ne izpolnjuje objektivnega pogoja, zato materialnih pogojev ni potrebno presojati, ter je vlogo tožnika za dodelitev BPP zavrnil.

Tožbene navedbe

2.Tožnik se z odločbo upravnega organa ne strinja in vlaga tožbo v upravnem sporu. Navaja, da je do BPP upravičen na podlagi drugega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Upravni organ bi pri presoji moral upoštevati tudi drugi odstavek 24. člena ZBPP, in sicer, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena, česar ni storil in je zaradi tega odločitev upravnega organa zmotna. Tudi 3. točka obrazložitve izpodbijane odločbe je zmotna, saj ne zlorablja možnosti BPP, temveč želi dokazati resnico, ker se mu je zgodila velika škoda. Zmotna je tudi odločitev Ustavnega sodišča, ki njegove zadeve ni sprejelo v obravnavo. Kot državljan Republike Slovenije si zasluži pravično sojenje in v kolikor je delavskega razreda in živi pod pragom revščine, mora imeti možnost do BPP. Zadeva je zelo pomembna zanj in njegovo družino, v nasprotnem primeru so mu kršene človekove pravice, ki so jasno zapisane v Ustavi Republike Slovenije. Glede navedb o številu BPP, ki so mu bile dodeljene, navaja, da je v veliko zadevah, v katerih mu je bila dodeljena BPP, dokazal in tudi zmagal, vendar je sodišče naložilo plačilo stroškov vsaki stranki, čeprav bi jih moralo pravilno naložiti v plačilo nasprotnemu udeležencu. Veliko je tudi takšnih zadev, ko ga je tožila država, saj je bil razpisan obtožni predlog s strani tožilstva, ker se je verjelo nasprotnemu udeležencu in ne njemu. Cilj je bil samo uničiti njega in njegovo bivšo partnerko. V teh postopkih je dokazal resnico in bil oproščen plačila stroškov. Zadeve, v katerih mu je bila dodeljena BPP, naj se pošljejo sodišču, saj je za človeka normalno, da potrebuje BPP, če ima na sodišču veliko število zadev (v zadnjih štirih letih je imel preko 50 zadev). Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, kot mu tudi pripada in mu omogoči BPP za vložitev pritožbe pred ESČP.

Odgovor na tožbo

3.Tožena stranka (v nadaljevanju toženka) odgovora na tožbo ni vložila, je pa sodišču posredovala upravni spis.

Odločitev brez glavne obravnave

4.Sodišče je v predmetni zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, relevantno za presojo, med strankama ni bilo sporno. Sporna je bila zlasti uporaba določila 24. člena ZBPP. V takšnih situacijah prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sodišču daje izrecno pooblastilo, da odloči brez glavne obravnave. Hkrati koncentracija postopka na pravna vprašanja predstavlja tudi dopustno izjemo od izvedbe glavne obravnave, v skladu s prvim odstavkom 6. člena EKČP.

Sodna presoja

5.Tožba ni utemeljena.

6. Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost odločbe toženke, s katero je zavrnila predlog tožnika za dodelitev BPP zaradi sestave in vložitve pritožbe na ESČP iz razloga, ker je presodila, da tožnik v tem oziru ne izkazuje verjetne možnosti za uspeh.

7. BPP se, kot izhaja iz 2. člena ZBPP, dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon. Skladno s tretjim odstavkom 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z ZBPP. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se tako pri presoji dodelitve BPP kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v njej verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (1. alineja) in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (2. alineja). Kot je razvidno iz citiranega prvega odstavka 24. člena ZBPP, gre v drugem delu te zakonske določbe za primeroma naštete okoliščine, pri čemer je iz zakonskega besedila razvidno, da morajo biti za dodelitev BPP podane okoliščine iz 1. in iz 2. alineje te določbe. Povedano drugače, ni dovolj, da se prosilec sklicuje, da je zadeva zanj zelo pomembna, če je očitno nerazumna oziroma v njej prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh. Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev tudi, če bi njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

8. Vsaka razlaga zakonskih določb mora biti skladna z Ustavo Republike Slovenije in s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami, ki jih varujejo ratificirane meddržavne pogodbe, med katerimi je v obravnavani zadevi upoštevna EKČP. Sodišča in drugi organi oblasti tako uporabljenim zakonskim normam ne smejo dati vsebine, ki bi povzročila kršitev človekovih pravic ali svoboščin. Navedeno velja seveda tudi za odločanje o dodelitvi BPP ob razlagi 24. člena ZBPP.

9. Upravno-sodna praksa je že zavzela stališče, da je ureditev iz ZBPP glede dodelitve BPP v kazenskih zadevah treba razlagati skladno z 29. členom Ustave Republike Slovenije in zahtevami iz točke c) tretjega odstavka 6. člena EKČP, ki zagotavljajo pravico do poštenega sojenja, med drugim tudi preko pravice do obrambe. Zato je treba kot ključni okoliščini pri presoji utemeljenosti dodelitve BPP za kazenski postopek pred sodiščem prve stopnje, ki še ni pravnomočno končan, uporabiti težo dejanja in zagrožene kazni ter zahtevnost kazenskega postopka, v katerem se je znašel prosilec. Pri tem je ocena glede možnosti uspeha prosilca nebistvena, saj je treba kot njegovo pričakovanje v smislu tretjega odstavka 24. člena ZBPP tudi v primeru obsodilne sodbe šteti ustrezno upoštevanje okoliščin, ki lahko vplivajo npr. na kvalifikacijo kaznivega dejanja ali odmero kazni.

Hkrati je v upravno-sodni praksi bilo odgovorjeno tudi že na vprašanje, relevantno za presojo v konkretnem primeru, ali je treba načela o zagotavljanju pravice do poštenega postopka preko pravice do obrambe in s tem pravice do BPP širiti tudi na postopek s pravnimi sredstvi. Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi opr. št. X Ips 226/2014 in Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi Up-729/03, U-I-187/04 z dne 8. 7. 2004 v zvezi z navedenim poudarjata, da se po stališčih ESČP opisani vidik 6. člena EKČP nanaša tudi na pritožbene postopke. Pri tem pa je ESČP v zadevi Monel in Morris proti Združenemu kraljestvu podrobneje opredelilo merila, ki jih je treba upoštevati pri zagotavljanju pravice do BPP v pritožbenem postopku in med drugim poudarja, da interesa pravičnosti ni mogoče razumeti kot zahteve po samodejni zagotovitvi pravne pomoči, kadarkoli se želi obsojena oseba, čeprav z majhno objektivno verjetnostjo za uspeh, pritožiti, ko je že bila deležna poštenega sojenja na prvi stopnji. Po stališčih ESČP je treba upoštevati celotno izpeljavo postopka v domačem pravnem redu in vlogo, ki jo ima v njem prizivno in kasacijsko sodišče, iz česar je mogoče sklepati, da v postopku s pravnimi sredstvi zagotovitev poštenega sojenja ni več vezana na skoraj absolutno potrebo po dodelitvi BPP, ki je vezana izključno na težo dejanja in zagrožene kazni ter zahtevnost kazenskega postopka, kot to velja za postopek na prvi stopnji, temveč je mogoče v postopku s pravnimi sredstvi ob ustreznem upoštevanju značilnosti tega postopka pri dodelitvi BPP upoštevati tudi prosilčeve objektivne možnosti za uspeh v tem postopku.

10. Pritožba na ESČP je posebno pravno sredstvo, ki se v primeru, kot je obravnavani, nanaša na kazenski postopek, ki je pravnomočno končan in v katerem so bila izčrpana že vsa redna in izredna pravna sredstva o nacionalnem pravu. To utemeljuje razlago, po kateri je treba pri odločanju o dodelitvi BPP za postopek s pritožbo na ESČP upoštevati tudi prosilčeve objektivne možnosti za uspeh z njo in s tem razlago 24. člena ZBPP na temeljni jezikovni ravni, kot se uveljavlja tudi v drugih zadevah. Po tej razlagi zakonska ureditev iz 24. člena ZBPP organu za BPP ne le dopušča, pač pa nalaga, da v primerih, ko iz presoje okoliščin izhaja, da prosilec s tovrstnim pravnim sredstvom glede na stanje stvari nima verjetnih možnosti za uspeh, prošnjo za dodelitev BPP zavrne. Po ustaljeni upravno-sodni praksi takšna presoja ne zajema zgolj presoje morebitnih formalnih ovir za začetek ali nadaljevanje postopka, temveč organu za BPP nalaga, da pri odločanju o dodelitvi BPP vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve. Toženka je torej pri odločanju o prošnji za BPP, kot je obravnavana, dolžna presoditi tudi dejstva in okoliščine zadeve, za katero se uveljavlja dodelitev BPP, in prošnjo kot neutemeljeno zavrniti, če ni izpolnjen pogoj, ki izhaja iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP.

11. V obravnavanem primeru je toženka takšen preizkus opravila na podlagi vsebine prošnje za BPP ter ob upoštevanju obrazložitev sodb Okrajnega sodišča na Ptuju opr. št. I K 49163/2014 z dne 16. 6. 2021, Višjega sodišča v Mariboru opr. št. IV Kp 49163/2024 z dne 6. 1. 2022, Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. I Ips 49163/2014 z dne 9. 3. 203 ter sklepa Ustavnega sodišča Republike Slovenije opr. št. Up-1529/23-5 z dne 25. 7. 2024. V okviru te presoje je toženka zaključila in ustrezno obrazložila, zakaj šteje, da tožnik verjetnih izgledov za uspeh s pritožbo na ESČP nima, pri tem pa se je opredelila tudi do vseh tožnikovih navedb, ki jih izpostavlja v prošnji, zlasti do očitkov, da mu je zaradi neizvedbe vseh predlaganih dokazov v kazenskem postopku bila kršena pravica do obrambe ter očitkov o nepopolni dokazni oceni sodišča.

12. Presoja toženke, da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP je tako po presoji sodišča v celoti pravilna in zakonita, sodišče pa se v izogib ponavljanju na razloge upravnega organa v tem oziru v celoti sklicuje ter jih sprejema kot pravilne (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Glede na to, da je toženka ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, ni bilo potrebe po presoji okoliščin iz 2. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP (pogoj, da je zadeva življenjskega pomena za prosilca in njegovo družino). Pogoj pomembnosti zadeve za tožnika kot kriterij za dodelitev BPP in pogoj verjetnega uspeha morata, glede na vsebino zakonske določbe prvega odstavka 24. člena ZBPP, biti podana kumulativno, zato toženki potem, ko je ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, okoliščin iz 2. alineje istega odstavka ni bilo potrebno presojati. Drugačne tožbene navedbe tožnika niso utemeljene.

13. V zvezi s tožnikovimi očitki o nepravilnosti odločitev o dodelitvi stroškov in nepravilnosti odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zavrženju ustavne pritožbe sodišče dodaja, da je predmet presoje v tem upravnem sporu zgolj in samo izpodbijana odločba, medtem ko pravilnost in zakonitost drugih odločb toženke oziroma odločitev sodišč ni predmet presoje sodišča, zato sodišče teh tožbenih navedb ni presojalo. Tudi sicer pa so tožbeni ugovori v tem oziru ostali posplošeni in nekonkretizirani ter kot takšni do drugačne presoje ne morejo voditi. Toženka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe resda navedla seznam stroškov, ki je bil tožniku od leta 2012 do leta 2024 izplačan iz sredstev proračuna oziroma iz sredstev BPP, vendar svoje odločitve ni utemeljila na okoliščini, da tožnik zlorablja BPP (svojo odločitev o zavrnitvi tožnikove prošnje je utemeljila na okoliščini, da tožnik nima verjetne možnosti za izgled), zato so tudi te tožnikove navedbe za presojo neupoštevne.

14. V zvezi s tožbenimi navedbami tožnika, da mu pripada BPP po 13. členu ZBPP, sodišče pojasnjuje, da prosilcu ne pripada pravna pomoč za katerokoli pravno storitev oziroma za strokovno pomoč v nekem postopku že zato, ker izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP po 13. členu ZBPP. Organ za BPP je dolžan upoštevati tudi, da zadeva, zaradi katere prosilec prosi za BPP ni očitno nerazumna oziroma mora oceniti, ali ima prosilec verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, se ga udeleževati ali vložiti pravno sredstvo (1.alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). V tem oziru ne gre za odločanje o utemeljenosti pravnega sredstva, ki ga želi vložiti prosilec za BPP. Gre za oceno, ali je glede na konkretne okoliščine primera z razlogi, kot jih prosilec zatrjuje, razumno pričakovati uspeh v konkretnem postopku ali pa iz prošnje izhaja, da to ni verjetno. Gre torej za tehtanje, ali razloge, ki jih v okoliščinah posameznega primera navaja prosilec, vsaj verjetno govorijo v prid uspehu v postopku. Toženka je navedeno, kot že obrazloženo, v postopku ustrezno presojala, in je po presoji sodišča glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno ocenila, da iz okoliščin primera ne izhaja verjetnost, da je prišlo do zatrjevane kršitve pravice do učinkovite obrambe oziroma pravice do poštenega sojenja, zaradi česar tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh. S takšno presojo toženka ni posegla v pristojnost ESČP, ki je tisto, ki odloča o kršitvi določil EKČP.

15. Glede na obrazloženo sodišče zaključuje, da so razlogi za odločitev v izpodbijanem aktu v zadostni meri utemeljeni in obrazloženi, postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pa je bil pravilen in voden v skladu z zakonom. Ker sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je po presoji sodišča odločitev toženke pravilna in zakonita, tožba pa posledično neutemeljena in jo je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

16. Izrek o stroških upravnega spora je odpadel, saj tožnik povrnitve stroškov v postopku ni zahteval. Pa tudi, če bi jih, do povrnitve stroškov ne bi bil upravičen, saj v primeru, da sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

-------------------------------

ESČP, Ramo Nune de Varovalca en S proti Portugalski z dne 6. 11. 2018, 190. točka obrazložitve; VSRS sodba opr. št. X Ips 114/2020 z dne 17. 11. 2020.

UPRS sodba opr. št. I U 174/2017 z dne 16. 2. 2017, opr. št. III U 133/2022-11 z dne 13. 7. 2022 in opr. št. I U 1028/2022-22 z dne 12. 1. 2023.

Tako tudi VSRS sodba opr. št. X Ips 226/2014 z dne 11. 11. 2015.

ESČP, Monnell in Morris v Združenemu Kraljestvu, sodba z dne 2. 3. 1987.

UPRS sodba opr. št. III U 204/2023-12 z dne 11. 3. 2024.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.