Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je eden od pogojev za pridobitev pravice samostojnega kulturnega delavca do plačila prispevkov za obvezno invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter obvezno zdravstveno zavarovanje z davčnega proračuna, dohodkovni položaj samostojnega kulturnega delavca, je spor o navedeni pravici spor o socialnem prejemku.
Za odločanje o sporu v tej zadevi je stvarno pristojno Delovo in socialno sodišče v Ljubljani.
Tožeča stranka je na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije dne 22.11.1994 vložila tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 21.10.1994, s katero je ta zavrnila tožnikovo zahtevo za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno zavarovanje iz republiškega proračuna. Vrhovno sodišče Republike Slovenije se je s sklepom, št. U 1647/94-2 z dne 1.12.1994 izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Menilo je, da gre za spor o socialnem prejemku, za odločanje o sporih iz družinskih in socialnih prejemkov pa je po 4. točki 1. odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94), ki je začel veljati dne 13.5.1994, pristojno socialno sodišče. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je o sporu odločilo s sodbo z dne 28.1.2003, s katero je tožbenemu zahtevku delno ugodilo in odločbo tožene stranke razveljavilo, ter ugotovilo, da tožnik izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko ter obvezno zdravstveno zavarovanje iz državnega proračuna za obdobje od 1.1.1992 do 22.3.1996 (I. in II. točka izreka), naložilo toženi stranki, da tožniku poravna navedene prispevke za navedeno obdobje z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 28.1.2003 do plačila v 8 dneh pod izvršbo (III. točka izreka), zavrnilo pa je zahtevek tožnika, da mu tožena stranka povrne znesek 1.170.000 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka) ter odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (V. točka). Tožnik je zoper III., IV. in V. točko navedene sodbe vložil pritožbo, o kateri je višje delovno in socialno sodišče odločilo s sklepom z dne 9.9.2004, s katerim je pritožbi ugodilo, sodbo v izpodbijanem delu (točka III., IV. in V.) razveljavilo ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Kot razlog za razveljavitev je navedlo, da sodbe v izpodbijanem delu ni mogoče preizkusiti, saj ni jasno, ali gre za plačilo prispevkov, kot izhaja iz obrazložitve sodbe, ali za vračilo prispevkov kot izhaja iz izreka sodbe, pri čemer višina prispevkov sploh ni določena ter, da zavrnilni del sploh ne bi bil potreben, če bi sodišče pridobilo izračun o plačanih prispevkih.
Sodišče prve stopnje o zadevi ni odločilo, ampak se je s sklepom z dne 7.11.2005 izreklo za stvarno nepristojno ter odločilo, da se zadeva po pravnomočnosti tega sklepa odstopi v reševanje Upravnemu sodišču Republike Slovenije v Ljubljani. Menilo je, da v obravnavani zadevi ne gre za socialni spor v smislu 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ki je pričel veljati dne 1.1.2005 (ZDSS-1, Uradni list RS, št. 2/2004), zato od uveljavitve tega zakona ni več stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi. V tem sporu gre za varstvo pravic in pravnih interesov tožnika zoper odločitev upravnega organa in je sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu.
Upravno sodišče z odstopom ni soglašalo, ampak je na podlagi 1. odstavka 24. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sprožilo spor o pristojnosti. Navedlo je, da ker je o zakonitosti upravnega akta že pravnomočno odločeno, je upravni spor v tem primeru že izčrpan. Za samostojno odločanje o tožnikovem odškodninskem zahtevku, čeprav ima ta podlago v nepravilni odločitvi upravnega organ pa v Zakonu o upravnem sporu (ZUS), ni podlage. Po mnenju sodišča gre za zahtevek iz premoženjskih razmerjih, o katerem je pristojno odločati sodišče splošne pristojnosti.
V tej zadevi je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
V obravnavanem primeru je predmet spora pravica samostojnega kulturnega delavca do plačila prispevkov za obvezno invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter obvezno zdravstveno zavarovanje iz državnega proračuna. Ker je eden izmed pogojev za pridobitev te pravice tako po ureditvi, ki je veljala v času vložitve tožbe, to je po Uredbi o pogojih za pridobitev pravice do deleža sredstev za plačilo prispevkov za socialno zavarovanje samostojnega kulturnega delavca iz državnega proračuna (Uradni list RS, št. 46/93 in 61/93) kot tudi po Uredbi, veljavni v času odločanja o tožnikovi tožbi (Uredba, Uradni list, št. 23/95), dohodkovni položaj samostojnega kulturnega delavca, gre za spor o socialnem prejemku. Tako stališče je v tej zadevi že zavzelo Vrhovno sodišče RS v sodbi, št. U 1647/94 z dne 1.12.1994. O socialnih prejemkih pa je tudi po ZDSS-1 pristojno odločati socialno sodišče in sicer tako o pravici do socialnih prejemkov kot tudi o povrnitvi škode, ki jo je državni organ povzročil upravičencu. (točka 5b. 7. člena).
Skladno za navedenimi razlogi je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 2. odstavka 10. člena ZUS odločilo o kompetenčnem sporu tako, da je v tej zadevi pristojno odločati Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.