Jedro

Na podlagi pete alineje 8. člena ZBPP se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Tožnica v konkretnem primeru prosi za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS glede dodelitve BPP. Tej ugotovitvi tožnica v tožbi ne nasprotuje, zato je bila po presoji sodišča podana zakonska podlaga za zavrnitev tožničine prošnje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Podpredsednik Upravnega sodišča RS (v nadaljevanju Organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Upravnega sodišča RS Bpp 139/2022-2 z dne 24. 8. 2022. 2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Organ za BPP z odločbo št. Bpp 139/2022-2 z dne 24. 8. 2022 zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Upravnega sodišča RS št. Bpp 126/2022-2 z dne 19. 7. 2022. Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) namreč v peti alineji 8. člena določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Na ta način je zakonodajalec želel preprečiti tako imenovano veriženje prošenj, do česar prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo, s katero je bila njegova prošnja za dodelitev BPP zavrnjena, sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za dodelitev BPP za sestavo tožbe v tem upravnem sporu. To ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu. Gre torej za enega od taksativno naštetih primerov, v katerih se BPP ne dodeli. V tem primeru se ne presoja izpolnjenost pogojev za dodelitev BPP, ki so določeni v II. in III. poglavju ZBPP, temveč se že na tej podlagi zavrne prošnjo za dodelitev BPP. Za tak primer gre tudi v obravnavani zadevi, saj tožnica zaproša za BPP za upravni spor v zvezi z dodelitvijo BPP, saj želi vložiti tožbo zoper odločbo, s katero je bila prošnja za dodelitev BPP zavrnjena.

3. Tožnica v tožbi navaja, da se od samega začetka nahaja v podrejenem položaju in da ji je nedopustno omejena pravica do pritožbe oziroma učinkovitega pravnega sredstva. Sodišču predlaga, da v celoti upošteva njene navedbe v tožbi, zasleduje postopkovno pravičnost in prekine nedopustnost njene situacije, ko ji je nedopustno omejena pravica do javnih sredstev, pravica do osebne lastnine, pravica do zagovornika po BPP in pravica do enake obravnave pred zakonom. Navaja, da mora kot pravno neuka oseba ponovno sama vlagati tožbo v upravnem sporu, saj ji Republika Slovenija omejuje ustavno pravico do pritožbe, saj pritožba zoper odločbo pristojnega organa za BPP ni dovoljena oziroma dopustna. Nedopustne so navedbe tožene stranke, da ZBPP v 8. členu izrecno omejuje dodeljevanje BPP v upravnih sporih, da bi se preprečilo veriženje prošenj. Tožena stranka popolnoma pozablja, da je soodgovorna za nedopustno situacijo tožnice, ko je lahko popolnoma brez vsega in so ji bili zarubljeni in prodani tudi vsi predmeti, v nasprotju z 79. členom ZIZ. Toženi stranki očita, da nedopustno ne upošteva dejanskega stanja v njeni situaciji ter ga v njeno škodo nedopustno napačno ugotavlja in tolmači. Toženi stranki očita, da ji nedopustno omejuje vse njene pravice, ki jih poseduje kot Slovenka, Evropejka, dolgoletna bivša žena in dolgoletna najemnica poslovnih prostorov. Tožena stranka nedopustno ne prepozna in ne uporablja določil 31. člena ZBPP ter izdaja pravne akte v nasprotju s 7. in 8. členom ZUP. Sodišču predlaga, da s sklepom razveljavi nedopustno odločbo, ki je predmet tožbe. V dopolnitvi tožbe, ki ji je priložila izpodbijano odločbo, še navaja, da je zaradi nedopustnega dejanja potisnjena v nevzdržno situacijo, ker je odvisna od denarne socialne pomoči po odločbi CSD Gorenjska. Ponovno navaja, da je še vedno lahko popolnoma brez vsega in ji pristojni CSD nedopustno omejuje pravico do javnih sredstev.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravne spise.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, izdane na podlagi pete alineje 8. člena ZBPP.

7. Na podlagi pete alineje 8. člena ZBPP se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Tožnica v konkretnem primeru prosi za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS glede dodelitve BPP. Tej ugotovitvi tožnica v tožbi ne nasprotuje, zato je bila po presoji sodišča podana zakonska podlaga za zavrnitev tožničine prošnje.

8. Pravica do dodelitve BPP ni absolutna, saj se BPP lahko dodeli zgolj v primerih in pod pogoji in merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP). ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje vlaganje prošenj za dodelitev BPP v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP.1 Kot v obrazložitvi izpodbijane odločbe pravilno pojasnjuje že Organ za BPP, se s tem preprečuje veriženje prošenj za dodelitev BPP. Organ za BPP tudi pravilno navaja, da se v takih primerih finančni položaj prosilca oziroma izpolnjenost pogojev za dodelitev BPP iz II. in III. poglavju ZBPP ne presoja, pač pa se že na podlagi določbe 8. člena ZBPP zavrne prošnjo za dodelitev BPP. Zato je neutemeljen tožbeni ugovor kršitve pravice do pritožbe oziroma učinkovitega pravnega sredstva.

9. Glede očitka tožnice, da ji Republika Slovenija omejuje ustavno pravico do pritožbe, sodišče izpostavlja, da je Ustavno sodišče v odločbi U-I-125/10 z dne 31. 5. 2012 med drugim presodilo, da četrti odstavek 34. člena ZBPP, ki določa, da zoper odločbe in sklepe organa za BPP ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor, ni v neskladju z Ustavo.2 Tožnica zgolj pavšalno navaja, da tožena stranka ne uporablja določil 31. člena ZBPP, ki ureja strokovno službo za BPP in da so izdani akti v nasprotju s 7. in 8. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zato se do teh ugovorov sodišče ne more opredeliti.

10. Po povedanem je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in zakonit, tožba pa je neutemeljena.

11. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker pravno relevantna dejstva, na katerih temelji izpodbijani akt, med strankama niso sporna.

12. Predmetni sklep je izdan po sodnici posameznici skladno s sklepom I U 1550/2022-8 z dne 13. 12. 2022. 1 Enako v sodbah Upravnega sodišča RS I U 1998/2018-5 z dne 18. 10. 2018 in I U 709/2020-7 z dne 8. 7. 2020. 2 Ker se z odločanjem o BPP zagotavlja človekova pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave, mora biti zoper odločbe o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP v skladu s 25. členom Ustave zagotovljeno pravno sredstvo. Katero je to pravno sredstvo, je stvar proste presoje zakonodajalca.