- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSRS Sodba X Ips 12/2025
ECLI:SI:VSRS:2026:X.IPS.12.2025 Upravni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Tarifne številke 43 OT ni mogoče razumeti tako, da se vsak opravljen posvet v priporu obračuna kot samostojna storitev. Pri odmeri je treba upoštevati, ali je posvetu sledila s posvetom povezana odvetniška storitev, zaradi katere oziroma v povezavi s katero je bil ta opravljen. V primeru, da je izvedba posveta usmerjena v opravo nadaljnje storitve, posveta ni mogoče obračunati kot samostojne storitve. Prevozni stroški odvetnika, ki nastanejo v zvezi z opravljenim delom, pa imajo vselej samostojno naravo že zato, ker je bilo delo opravljeno. Pri tem ni odločilno, ali gre delo ovrednotiti kot samostojno storitev ali kot storitev, ki je vsebovana v drugi storitvi.
Izrek
1.Reviziji se delno ugodi in se sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije IU1241/2022-17 z dne 23. 9. 2024 delno spremeni tako, da se glasi: 1. To7ebi se delno ugodi in se I. to0dka izreka sklepa Okro7enega sodi610da v Novem mestu 61t. Bpp 406/2022 z dne 3. 8. 2022 odpravi v delu, ki se nana61a na zavrnitev prigla61enih stro1kov kilometrine za opravljena obiska v priporu 6. 7. 2022 in 17. 7. 2022 ter se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovni postopek. 2. Navedeni organ mora v ponovljenem postopku ugotoviti vi61ino pripadajo0dih prevoznih stro1kov, ki pripadajo to7niku iz naslova stro1kov kilometrine iz prejsnje to0dke izreka, in to upo1tevati pri ponovni odmeri teh stro1kov za opravljeno brezpla0dno pravno pomo0d, dodeljeno z odlo0bbo Okro7enega sodi610da v Novem mestu Bpp 406/2022 z dne 14. 7. 2022. 3. V preostalem delu se to7ba zavrne.
2.V preostalem delu se revizija zavrne.
3.To7ena stranka mora v 15 dneh od vro0ditve te sodbe povrniti to7e0di stranki njene stro1ke upravnega spora v znesku 866,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki te0dejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, dolo0denega v tej to0dki izreka, do pla0dila.
Obrazlo7eitev
Dosedanji potek postopka
1.Okro7eno sodi610de v Novem mestu (v nadaljevanju organ za BPP) je s sklepom 61t. Bpp 406/2022 z dne 3. 8. 2022 odlo0dilo o obra0dunu storitev opravljene brezpla0dne pravne pomo0di (v nadaljevanju BPP), ki jih je to7nik izvedel za upravi0denca, stranko z interesom (v nadaljevanju obdol7eenec). To7niku je priznalo znesek v vi61ini 1.132,39 EUR, ob tem pa v celoti zavrnilo prigla61eno nagrado in kilometrino za obisk obdol7enca v priporu dne 6. 7. 2022 in dne 17. 7. 2022 z obrazlo7eitvijo, da teh stro1kov skladno s tarifno 61tevilko 39 Odvetni61ke tarife (v nadaljevanju OT) ni mo7e 61teti za samostojne storitve oziroma je stro1ek teh storitev vklju0den v stro1ek za opravo neposredno povezanih storitev.
2.Upravno sodi610de je z izpodbijano sodbo to7nikovo to7bo zavrnilo. V obrazlo7evi je navedlo, da obisk obdol7enca v priporu v omenjenih dneh ne predstavlja samostojne storitve, temve0d je ta storitev 7ee zajeta v sicer1nji nagradi za opravo, zaradi katere je bil posvet opravljen. Ob sklicevanju na 2., 9. in 10. 0dlen OT je zavrnilo tudi to7nikov ugovor o upravi0denosti do povra0dila stro1kov kilometrine za navedena obiska v priporu in navedlo, da do njih ni upravi0den iz istega razloga, kot ni upravi0den do nagrade za obisk obdol7enca v priporu.
Postopek pred Vrhovnim sodi610dem
3.Vrhovno sodi610de je na to7nikov predlog s sklepom X DoR 156/2024-6 z dne 22. 1. 2025 dopustilo revizijo glede vpra61anja, 0dali je Upravno sodi610de pravilno uporabilo materialno pravo (dolo0dbe OT) glede vpra61anja, ali to7niku kot zagovorniku obdol7enca gredo prigla61eni potni stro1ki in nagrada za posvet v zvezi z obiskom obdol7enca v priporu dne 6. 7. 2022 in 17. 7. 2022.
4.To7nik (v nadaljevanju revident) je v skladu s tem sklepom zoper izpodbijano sodbo v zvezi z dopu10denim revizijskim vpra61anjem vlo7eil revizijo. Vrhovnemu sodi610du predlaga, naj reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da to7bi ugodi; podrejeno, naj izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo Upravnemu sodi610du v novo sojenje. Zahteva tudi povrnitev stro1kov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
5.Organ za BPP na revizijo ni odgovoril.
K I. in II. to0dki izreka
6.Revizija je delno utemeljena.
7.Vrhovno sodi610de v primeru dopu10dene revizije preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vpra61anj, glede katerih je bila revizija dopu10dena (371. 0dlen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. 0dlena ZUS-1). Pri odlo0danju je vezano na ugotovljeno dejansko stanje, saj revizije ni mo7eno vlo7eiti zaradi njegove zmotne ali nepopolne ugotovitve (drugi odstavek 85. 0dlena ZUS-1).
Dejanski okvir obravnavane zadeve in bistvo revizijskih navedb
8.Izpodbijana odlo0ditev o obra0dunu storitev BPP temelji na dejstvih, ki so povezana z zastopanjem obdol7enca na podlagi odlo0bbe o dodelitvi BPP v kazenskem postopku pred Okro7enim sodi610dem v Novem mestu.
9.Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je obdol7eenec tuj dr7eavljan, ki se je v omenjenem 0dasu nahajal v priporu. Glavna obravnava je bila razpisana za 7. 7. 2022, zato je bil revident dan pred razpisano glavno obravnavo (6. 7. 2022) pri njem v priporu. Obisk v priporu 17. 7. 2022 pa je bil namenjen pripravi na vlo7eitev prito7ebe. Obdol7enec ne govori slovenskega jezika, ni slovenski dr7eavljan in ne pozna slovenskega pravnega reda.
10.V reviziji je sporno materialnopravno stali610de Upravnega sodi610da (in organa za BPP), da navedenih obiskov v priporu ni mo7eno obra0dunsko ovrednotiti kot samostojnih opravil, prav tako v povezavi z obiski ni mo7eno priznati kilometrine kot povra0dila stro1kov v zvezi z opravljenimi obiski obdol7enca v priporu. Revident v reviziji navaja, da je stali610de Upravnega sodi610da nesprejemljivo in predstavlja nevarnost za kazenski postopek, saj predstavlja poseg v pravico obdol7enca do obrambe. Obdol7enec se je v 0dasu obiskov 6. 7. 2022 in 17. 7. 2022 nahajal v priporu, kar pomeni, da ni mogel do revidenta in so bili zato obiski z vidika svetovanja v kazenskem postopku nujni. Poudarja, da je bila v tem kazenskem postopku za 7. 7.2022 razpisana glavna obravnava, in je bil obisk 6. 7. 2022 nujen z vidika priprave na glavno obravnavo. Obisk v priporu 17. 7. 2022 pa je bil namenjen svetovanju in pripravi na vlo7eitev rednega pravnega sredstva zoper prvostopenjsko sodbo v tem kazenskem postopku. Izpostavlja tudi, da je komunikacija med zagovorniki in upravi0denci nujna za pripravo zagovora.
Presoja dopu10denega vpra61anja
11.Dopu10deno revizijsko vpra61anje se nana61a na odmero stro1kov (storitev in izdatkov) odvetniku za obisk upravi0denca do BPP v priporu.
12.Skladno s 61estim odstavkom 30. 0dlena Zakona o brezpla0dni pravni pomo0di (v nadaljevanju ZBPP) je odvetnik za pravno pomo0d po tem zakonu upravi0den do nagrade in do povra0dila stro1kov v zvezi z opravljenim delom v vi61ini, izra0dunani po odvetni61ki tarifi in v obsegu dodeljene BPP.
Glede pravice do samostojnega obra0duna posveta oz. razgovora v priporu
13.V 0asu izdaje izpodbijanega sklepa organa za BPP je pravno podlago za dolo0ditev vi61ine pla0dila odvetniku za posvet oziroma razgovor s pripornikom v priporu urejala prva alineja 1. to0dke tarifne 61tevilke 43 OT (Uradni list RS, 61t. 2/15, 28/18, 22/19 in 70/22), veljavna od 4. 6. 2022.<sup>1</sup> Ta dolo0da, da odvetnik obra0duna posvet s stranko ali razgovor s pripornikom v priporu, 0de storitev iz te tarifne 61tevilke ni zajeta v drugih tarifnih 61tevilkah, ker gre za samostojno storitev, za vsake za0dete pol ure 50 to0dk.
14.Glede na obseg dopu10dene revizijske presoje je sporna razlaga te dolo0dbe glede pojma "0de ta storitev ni zajeta v drugih tarifnih 61tevilkah, ker gre za samostojno storitev". Stali610de Upravnega sodi610da je, da gre pojem "samostojnost storitve" razumeti tako, da storitev ni vezana na opravljanje katere od storitev, ki je ovrednotena v drugih tarifnih 61tevilkah.<sup>2</sup> Revident pa meni, da brez izvedbe posveta oziroma razgovora priporniku ni mo7eno zagotoviti u0dinkovite obrambe v kazenskem postopku, kar narekuje samostojen obra0dun.
15.Poudariti je treba, da posebni del OT, ki dolo0da 1tevilo pripadajo0dih odvetni61kih to0dk za opravljene odvetni61ke storitve, te razvr10da glede na vrsto postopkov, v katerih jih odvetniki opravljajo. 7ee iz besedila za ta primer relevantne tarifne 61tevilke 43, ki se prav tako nahaja v posebnem delu OT in ki se glasi: "0de storitve iz te tarifne 61tevilke niso zajete v drugih tarifnih 61tevilkah, ker gre za samostojno storitev, obra0duna odvetnik [...]", je mogo0d zaklju0dek, da je v njej urejena izjema.
16.Po presoji Vrhovnega sodi610da med izjeme iz tarifne 61tevilke 43 OT, ki bi narekovale samostojen obra0dun, ne sodi odvetni61ko delo, ki je usmerjeno v nadaljnje, s tem povezane storitve v okviru istega sodnega postopka. To pomeni, da posveta v priporu, ki je v neposredni povezavi s storitvijo, ki mu sledi (kot predhodno dejanje, usmerjeno v izvedbo dolo0dene storitve), ni mo7eno vrednotiti kot samostojne storitve. Povedano druga0de: 0dim neke storitve brez predhodnega posveta ni mogo0de opraviti, je posvet zajet v tej storitvi. Temu stali10du je tudi doslej sledila ve0dinska sodna praksa,<sup>3</sup> pri 0demur revident sam navaja, da je bil prvi posvet v priporu namenjen pripravi na glavno obravnavo, drugi pa pripravi pravnega sredstva.
17.Tak61no stali10de potrjuje tudi tarifna 61tevilka 10 OT, po kateri sta prvi in zadnji narok za glavno obravnavo vselej vrednotena vi61je kot ostali naroki za glavno obravnavo (9. to0dka navedene tarifne 61tevilke),<sup>4</sup> kar ka7ee na to, da je posvet z obdol7enim vsebovan v tej storitvi ne glede na to, ali se obdol7eni nahaja v priporu ali ne. Prvi in zadnji narok za glavno obravnavo sta namre0d z vidika priprave odvetnika najbolj zahtevna - prvi z vidika preu0dive spisa, oblikovanja strategije zagovora, priprave procesnih predlogov in nasploh priprave u0dinkovite obrambe, zadnji pa z vidika priprave in podaje zaklju0dnih besed in izpostavitve odlo0dilnih pravnih ali dejanskih vpra61anj za sprejem sodne odlo0dbe. Nagrada za storitev zagovora tako vklju0duje vso predhodno pripravo v smislu oprave predhodnih dejanj, usmerjenih v izvedbo zagovora na prvem naroku, vklju0dno s posvetom v priporu. Iz OT pa ne izhaja, da bi za priporne zadeve veljalo druga0de oziroma da bi posvet z obdol7enim predstavljal samostojno storitev zgolj iz razloga, ker se ta nahaja v priporu. Na to stali610de tudi ne vpliva okoli610dina, da je obdol7eni tuj dr7eavljan in neve610d slovenskega pravnega reda. 0cetudi bi v omenjenih okoli610dinah lahko bili tak61ni posveti kompleksni in zahtevni, pa dolo0dbe OT niti v tak61nih primerih ne dajejo podlage za njihovo druga0dno vrednotenje.
18.Vrhovno sodi610de poudarja, da na gornje stali610de ne vpliva sprememba OT, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, 61t. 70/22. Dolo0dba tarifne 61tevilke 43 OT (prej tarifna 61tevilka 39) je bila namre0d spremenjena v delu, za kateri posvet gre (po navedeni spremembi dodano besedilo: "s stranko ali razgovor s pripornikom v priporu"), ni pa bila spremenjena v delu, ki se nana61a na samostojnost storitve. Zato je sodna praksa, uveljavljena pred navedeno spremembo, 61e vedno uporabljiva.
19.Po navedenem je treba vrednotenje iz tarifne 61tevilke 43 OT uporabiti le takrat, kadar posvetu ne sledi nadaljnja storitev, zaradi katere oziroma v zvezi s katero je bil posvet opravljen. Kdaj gre za samostojno storitev iz tarifne 61tevilke 43 OT, je torej odvisno od okoli610din vsakega posameznega primera.<sup>5</sup>
20.Glede na povedano na presojo samostojnosti storitve ne morejo vplivati revidentovi ugovori v zvezi z nujnostjo posvetov z obdol7encem v priporu in v tej povezavi z zagotavljanjem pravice do (u0dinkovite) obrambe. Upravi0dencu do BPP, ki ima status obdol7enca (oziroma obto7eenca) v kazenskem postopku in se nahaja v priporu, zaradi 0dega ne more sam do svojega zagovornika, je zagotovljena pravica do u0dinkovitega sodnega varstva (23. 0dlen Ustave) in z njo povezana pravica do primernega 0dasa in mo7enosti za pripravo obrambe (29. 0dlen Ustave), pri 0demer pa je, kot prej pojasnjeno, posvet z njim v priporu, 0de temu sledi povezana odvetni61ka storitev, v zvezi s katero je bil posvet v priporu opravljen, vsebovan v tej storitvi. Tako stali610de (ki je tudi stali610de Upravnega sodi610da v izpodbijani sodbi) zato ni v nasprotju z ustavnimi pravicami obdol7enca v kazenskem postopku.<sup>6</sup>
21.Ob tem v obravnavanem primeru ne gre za polo7aj, v katerem bi odvetnik zastopal na podlagi pooblastilnega razmerja z zastopanim kot pla0dnikom opravljenih odvetni61kih storitev.<sup>7</sup> Ker je revident delo opravljal kot izvajalec BPP, ne more biti upravi0den do vi61jega pla0dila za svoje delo, kot mu gre po odvetni61ki tarifi.<sup>8</sup>
22.Tako po presoji Vrhovnega sodi610da ni mo7eno slediti razlagi, za katero se zavzema revident, da bi se vsak opravljen posvet ali razgovor s pripornikom v priporu obra0dunal kot samostojna storitev.
Glede pravice do obra0duna potnih stro1kov v zvezi s posvetom oz. razgovorom v priporu
23.Prvi odstavek 10. 0dlena OT dolo0da, da ima odvetnik pravico do povra0dila prevoznih stro1kov, parkirnine, dnevnice in dejanskih stro1kov za preno0devanje, 0de so ti izdatki v zvezi z delom, ki ga opravi za stranko. Sporna je razlaga te dolo0dbe OT glede pojma "0de so ti izdatki v zvezi z delom, ki ga opravi za stranko". Upravno sodi610de je zavzelo stali610de, da gre pojem "izdatek" razumeti tako, da ga ni mogo0de samostojno obra0dunati, ker je stro1ek za te storitve vklju0den v stro1ek za opravo neposredno povezanih storitev.<sup>9</sup> Revident temu stali610du nasprotuje.
24.Po mnenju Vrhovnega sodi610da 7e iz jezikovne razlage 10. 0dlena OT izhaja, da so prevozni stro1ki vezani na delo, ki ga odvetnik opravi za stranko. To pomeni, da imajo samostojno naravo 7ee zaradi dejstva, da je bilo delo opravljeno. Zato ni odlo0dilno, ali je delo, zaradi katerega so prevozni stro1ki nastali, mogo0de ovrednotiti kot samostojno storitev ali pa je vsebovano v drugi samostojni storitvi.
Tako stališče utrjuje tudi sistematična razlaga določb OT. Institut izdatka odvetnika, ki mu nastane v zvezi z opravljenim delom, je umeščen v splošni del tarife, posamezne storitve, ki so ovrednotene z določenim številom točk, pa so umeščene v njen posebni del. Za razliko od izdatkov se namreč storitve v posebnem delu tarife vrednotijo po vnaprej določenih merilih, kot so denimo strokovna zahtevnost, odgovornost, čas, ki je potreben za izvršitev dela, specialistično znanje in druga merila (3. člen OT). Ker navedene določbe posebnega dela, ki med drugim določajo, kdaj se storitev lahko obračuna kot samostojna, za primer odločanja o upravičenosti do obračuna in plačila izdatkov iz tega razloga niso uporabljive, sistematična razlaga OT ne nudi opore za stališče, da odvetniku izdatki v zvezi z opravljenim delom ne pripadajo, če jih ni mogoče obračunati kot samostojnih, ker so zajeti že v neposredno povezani storitvi.
Kaj takega tudi ne izhaja iz namenske razlage OT. Namen priznavanja povračila izdatkov oziroma z delom povezanih stroškov je po presoji Vrhovnega sodišča v tem, da se odvetniku zaradi opravljanja storitev za stranko ne zmanjša premoženje oziroma da ne opravlja storitev na svoj račun. Glede priznavanja potnih stroškov odvetnikov v zvezi z obiski v priporu je tudi sicer sodna praksa enotna.<sup>10</sup> Smiselno enako je razumeti tudi stališča Vrhovnega sodišča v kazenskih zadevah, ki se sicer nanašajo na potrebne izdatke zagovornika po 7. točki drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku in s tem v zvezi na povračilo potnih stroškov zagovornika.<sup>11</sup>
Vse navedeno utemeljuje presojo, da je treba potne stroške v zvezi z obiskom v priporu kot izdatek priznati vselej, kadar ti nastanejo v zvezi z opravljenim delom, zato gre temu izdatku vselej priznati samostojno naravo.
Odgovor na revizijsko vprašanje
Po povedanem tarifne številke 43 OT ni mogoče razumeti tako, da se vsak opravljen posvet v priporu obračuna kot samostojna storitev. Pri odmeri je treba upoštevati, ali je posvetu sledila s posvetom povezana odvetniška storitev, zaradi katere oziroma v povezavi s katero je bil ta opravljen. V primeru, da je izvedba posveta usmerjena v opravo nadaljnje storitve, posveta ni mogoče obračunati kot samostojne storitve. Prevozni stroški odvetnika, ki nastanejo v zvezi z opravljenim delom, pa imajo vselej samostojno naravo že zato, ker je bilo delo opravljeno. Pri tem ni odločilno, ali gre delo ovrednotiti kot samostojno storitev ali kot storitev, ki je vsebovana v drugi storitvi.
Odgovor na revizijsko vprašanje se torej glasi, da gredo revidentu kot zagovorniku obdolženca priglašeni potni stroški za posvet v zvezi z obiskoma obdolženca v priporu dne 6. 7. 2022 in 17. 7. 2022. Ne pripada pa mu nagrada za posvet v zvezi s tema obiskoma obdolženca v priporu, ker ne gre za samostojni storitvi. Revidentov posvet z obdolženim v priporu 6. 7. 2022 je namreč zajet v nagradi za zastopanje oziroma za zagovor na naroku 7. 7. 2022, posvet v priporu 17. 7. 2022 pa v nagradi za pravno sredstvo.
Revizijski ugovor, da je bilo vprašanje, ali revidentu gredo potni stroški v zvezi s posvetom v priporu, zmotno uporabljeno materialno pravo (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), je torej utemeljen. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava pa je ostalo dejansko stanje (višina izdatkov iz naslova prevoznih stroškov) nepopolno ugotovljeno. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 94. člena ZUS-1 s sodbo delno ugodilo reviziji in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi delno ugodilo in odpravilo izpodbijani sklep organa za BPP glede odmere revidentovih potnih stroškov (kilometrine) iz naslova obiskov v priporu 6. 7. 2022 in 17. 7. 2022 ter mu zadevo v tem obsegu vrnilo v ponovni postopek, v preostalem pa tožbo zavrnilo.
Po obrazloženem in ker druge revizijske navedbe za odločitev niso bistvene, je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo v preostalem delu kot neutemeljeno zavrnilo.
K III. točki izreka
32.Vrhovno sodišče je spremenilo tudi odločitev o stroških, saj je ta odvisna od končnega uspeha strank v postopku.
33.Revident je z revizijo in s tožbo delno uspel, zato je Vrhovno sodišče odločilo o stroških celotnega sodnega postopka (drugi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).
34.Stroški postopka s tožbo so priznani na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in četrtega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu v višini 385,00 EUR, kar povečano za 22 % DDV (84,70 EUR) skupaj znaša 469,70 EUR.
35.Stroške revizijskega postopka je Vrhovno sodišče odmerilo v skladu z 12. členom OT, ki določa, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji (drugi odstavek), ob upoštevanju vseh okoliščin tega specifičnega primera<sup>12</sup> (drugi odstavek 154. člena ZPP). OT v tarifni številki 34 ne vsebuje določbe o nagradi za predlog za dopustitev revizije v upravnem sporu. Ker pa sta revizijska postopka v upravnem sporu in v pravdnem postopku enaka, se v skladu s šestim odstavkom 4. člena OT nagrada za predlog za dopustitev revizije odmeri po določbah OT, ki veljajo za pravdni postopek. Vrhovno sodišče je zato revidentu za predlog za dopustitev revizije ob uporabi 4. točke tarifne številke 22 v povezavi s 1. točko tarifne številke 34 OT priznalo 625 točk, za revizijo pa 437,5 točke (5. točka tarifne številke 34 v povezavi s 5. točko tarifne številke 22 OT, po kateri se 50 odstotkov nagrade za predlog za dopustitev revizije všteva v odvetniške stroške za izredno pravno sredstvo). Glede na doseženi uspeh mu skupaj pripada 531,25 točk (50% uspeh). Za revizijski postopek se tako, ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR (prvi odstavek 13. člena OT), priznajo stroški v višini 318,75 EUR in 2 % oziroma 1 % zahtevanih materialnih stroškov v znesku 6,38 EUR (tretji odstavek 11. člena OT), skupaj torej 325,13 EUR, kar povečano za 22 % DDV znaša 396,66 EUR.
36.Stroški upravnega spora na obeh stopnjah tako znašajo 866,36 EUR, ki jih je dolžna toženka revidentu povrniti v 15 dneh od vročitve te sodbe, od takrat dalje pa z zamudnimi obrestmi (378. člen v zvezi s prvim odstavkom 299. člena Obligacijskega zakonika).
37.Sodišče bo sodne takse povrnilo po uradni dolžnosti (prvi odstavek 37. člena Zakona o sodnih taksah v zvezi s točko c opombe 6.1. njegove taksne tarife).