Jedro

Zaradi neprimernega obnašanja in ravnanj tožeče stranke, s katerimi je le-ta izražala dvom v pravilno zastopanje dodeljene odvetnice, je bilo porušeno medsebojno zaupanje med stranko in odvetnico. Navedeno predstavlja razlog zaradi katerega dodeljena odvetnica ni mogla več v redu opravljati svoje dolžnosti in je utemeljeno zahtevala svojo razrešitev.

V primeru, kakršen je obravnavani, zakon tožeči stranki ne omogoča izbire drugega postavljenega odvetnika, pač pa se ta v skladu z drugim odstavkom 30. člena ZBPP določi iz seznama odvetnikov, ki ga organu predloži območni zbor odvetnikov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (organ za BPP) na podlagi desetega odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) razrešil odvetnico A.A. iz Slovenske Bistrice, ki je bila tožeči stranki dodeljena z odločbo opr. št. Bpp 1316/2016 z dne 29. 11. 2016 (1. točka izreka) in odločil, da se izvedba brezplačne pravne pomoči v tej zadevi zaupa odvetniku B.B. iz Maribora (2. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je bila s citirano odločbo tožeči stranki brezplačna pravna pomoč dodeljena v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v postopku pred sodiščem prve stopnje do izdaje odločbe sodišča prve stopnje, in sicer v postopku zoper C.C., zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in ugotovitve deležev na njem. Dne 13. 6. 2017 je organ za BPP prejel vlogo odvetnice, v kateri navaja, da upravičenka z obnašanjem in neprimernimi ravnanji izraža dvome v njeno pravilno zastopanje, zato je porušeno njuno medsebojno zaupanje, zaradi tega je ne more več zastopati in predlaga, da se jo razreši nadaljnje izvedbe brezplačne pravne pomoči ter da se tožeči stranki postavi drug odvetnik. Po ugotovitvi, da obstojijo razlogi za razrešitev dodeljene odvetnice na podlagi desetega odstavka 30. člena ZBPP je organ za BPP odvetnico razrešil in hkrati v skladu z določbo drugega odstavka 30. člena ZBPP izvedbo brezplačne pravne pomoči zaupal drugemu odvetniku, in sicer odvetniku B.B. iz Maribora.

2. Tožeča stranka se z navedeno odločitvijo ne strinja in v vloženi tožbi prosi, da se ji namesto odvetnika B.B. dodeli odvetnik D.D., ki naj bi se strinjal z zastopanjem tožeče stranke v zgoraj omenjeni zadevi pod opr. št. III P 258/2017. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa predložila upravne spise.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je bila izpodbijana odločitev sprejeta na podlagi desetega odstavka 30. člena ZBPP. Ta določa, da lahko postavljeni odvetnik zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti, zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. Namesto razrešenega odvetnika pristojni organ za BPP postavi drugega.

6. Kot izhaja iz podatkov zadeve, temu pa ne nasprotuje niti tožeča stranka v tožbi, je bilo zaradi neprimernega obnašanja in ravnanj tožeče stranke, s katerimi je izražala dvom v pravilno zastopanje dodeljene odvetnice, porušeno njuno medsebojno zaupanje. Navedeno tako po presoji sodišča predstavlja razlog zaradi katerega dodeljena odvetnica ni mogla več v redu opravljati svoje dolžnosti in je utemeljeno zahtevala svojo razrešitev. Ker je s tem izpolnjen zakonski dejanski stan iz desetega odstavka 30. člena ZBPP, je po presoji sodišča izpodbijana odločitev pravilna in skladna z zakonom. V skladu s citirano določbo je bil tožeči stranki pravilno postavljen tudi drug odvetnik. V primeru, kot je obravnavani, zakon tožeči stranki namreč ne omogoča izbire na novo postavljenega odvetnika, pač pa se ta v skladu z drugim odstavkom 30. člena ZBPP določi iz seznama odvetnikov, ki ga organu predloži območni zbor odvetnikov. Zato tožeča stranka s tožbenimi ugovori, da želi, da se ji v zadevi postavi drug odvetnik, v tem postopku ne more biti uspešna.

7. Glede na navedeno je tako sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.