Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba predlagatelja ni dovoljena, saj je predlagatelj ni bil upravičen vložiti v pisni obliki.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje štelo predlagateljev ugovor z dne 27.9.2011 za umaknjen, ker sodna taksa za ugovor ni bila plačana v roku, določenem v nalogu za plačilo sodne takse.

Zoper navedeni sklep se pritožuje predlagatelj in v pritožbi navaja, da mu nalog za plačilo sodne takse ni bil izdan oziroma ga ni nikoli prejel. Zmotna je ugotovitev sodišča, da mu je bil nalog posredovan dne 30.9.2011, v kolikor pa mu je bil posredovan, nikoli ni dosegel naslovnika. Predlagatelj je čakal na poziv sodišča za plačilo sodne takse, v katerem bi mu sodišče določilo rok za plačilo, ker pa ga ni prejel, tudi sodne takse ni plačal. Predlagatelj je prepričan, da ne more obstajati podpisana vročilnica, ki bi izkazovala predlagateljev prejem tega naloga, zato je po mnenju pritožbe ugotovitev sodišča, da je predlagatelj nalog prejel, zmotna, iz tega izpeljana domneva, ko je sodišče štelo ugovor za umaknjen, pa pomeni, da predlagatelju ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

Pritožba je nedovoljena.

Zemljiškoknjižni predlog, s katerim je predlagatelj predlagal vknjižbo stavbne pravice pri osnovnem pravnem položaju nepremičnine parc. št. 355/3 k.o. G., je v imenu predlagatelja vložila notarka N.E. kot pooblaščenka predlagatelja in sicer v elektronski obliki v skladu z določbo 125.a člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Ugovor zoper sklep višje pravosodne sodelavke, s katerim je slednja zavrnila predlagani vpis, pa je predlagatelj vložil osebno, v pisni obliki in sicer pri Centralnem vložišču za zemljiškoknjižne zadeve pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. Ob vložitvi ugovora mu je bil izdan nalog za plačilo sodne takse v elektronski obliki. Ker predlagatelj sodne takse ni plačal v določenem roku, je zemljiškoknjižna sodnica sklenila, da se ugovor šteje za umaknjen, zoper ta sklep pa je predlagatelj vložil pritožbo ponovno v pisni obliki in sicer pri Okrajnem sodišču v Lenartu, le-to pa je pritožbo posredovalo Centralnemu vložišču za zemljiškoknjižne zadeve pri Okrajnem sodišču v Ljubljani.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba predlagatelja ni dovoljena, saj je predlagatelj ni bil upravičen vložiti v pisni obliki. Predlagatelj namreč ni oseba, ki bi bila upravičena do vlaganja pisnih vlog (upravičene osebe so opredeljene v 1. in 2. točki prvega odstavka 125.c člena ZZK-1), saj je vložil elektronski zemljiškoknjižni predlog po svoji pooblaščenki – notarki, le-ta pa mora, skladno z določbo četrtega odstavka 125.a člena ZZK-1, vse vloge udeleženca v zemljiškoknjižnem postopku vložiti elektronsko, sicer se vlogo zavrže (šesti odstavek 125.a člena ZZK-1). Ker predlagatelj pritožbe ni vložil preko svoje pooblaščenke, pač pa jo je vložil sam in v pisni obliki, do česar ni bil upravičen, je bilo potrebno pritožbo zavreči kot nedovoljeno v skladu z določbo 1. točke drugega odstavka 161. člena ZZK-1. Pritožbenemu sodišču zaradi tega ni bilo potrebno presojati pritožbenih navedb o neprejemu naloga za plačilo sodne takse za ugovor, katerega bi moralo prvostopenjsko sodišče zavreči iz istih razlogov, kot so obrazloženi zgoraj.