Jedro

Drugi odstavek 2. člena ZPPSL sicer določa, da se stečajni postopek ne opravi, če ima dolžnik enega samega upnika. Vendar velja ta domneva, da ni pravnega interesa za vodenje postopka, le v primeru, če je predlagal stečajni postopek upnik, ne pa tudi v primeru, če ga je predlagal dolžnik. Stečajni dolžnik ima namreč lahko utemeljen interes za začetek stečajnega postopka (tudi če ima le enega upnika), zato ta domneva o neobstoju interesa zanj ne drži.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se mu zadeva vrne v nov postopek.

Obrazložitev

V navedeni zadevi je prvostopno sodišče že enkrat odločalo. S sklepom je po 1. odst. 99. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) začelo in takoj zaključilo stečajni postopek proti dolžniku M. d.o.o. Na pritožbo upnice Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Brežice, pa je pritožbeno sodišče navedeni sklep razveljavilo in vrnilo zadevo prvostopnemu sodišču v nov postopek.

V novem postopku je prvostopno sodišče po 2. odst. 2. člena ZPPSL predlog stečajnega dolžnika za začetek stečajnega postopka zavrglo.

Zoper takšno odločitev se pritožuje stečajni dolžnik po svojem pooblaščencu. Opozarja, da velja domneva iz 2. odst. 2. člena v zvezi s 1. odst. 100. člena ZPPSL, da ni pravnega interesa za vodenje stečajnega postopka le v primeru, če je začetek stečajnega postopka predlagal upnik. V konkretnem primeru pa je predlagatelj dolžnik, ki ima tudi interes za začetek stečajnega postopka. Zato je izpodbijani sklep nezakonit. Prvostopno sodišče bi moralo opraviti stečajni postopek nad stečajnim dolžnikom. Če so dileme glede premoženja dolžnika, pa bi moralo te razčistiti z dodatnim izvedeniškim mnenjem.

Pritožba je utemeljena.

Drugi odstavek 2. člena ZPPSL, na katerega opira prvostopno sodišče svoj sklep, dejansko določa domnevo, da pravnega interesa za vodenje postopka ni, kadar ima dolžnik enega samega upnika. Vendar velja ta domneva le v primeru, če je predlagal stečajni postopek upnik, ne pa tudi v primeru, če ga je predlagal dolžnik (gl. komentar ZPPSL, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2000, str. 108, 4.5.2.). Dolžnik ima lahko utemeljen interes za začetek stečajnega postopka (gl. 3. člen ZPPSL). Zanj predpostavka, na kateri temelji domneva o neobstoju pravnega interesa, ne drži. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predlagal začetek stečajnega postopka stečajni dolžnik, ne pa upnik. Zato ima pritožba prav, da uporaba določila 2. odst. 2. člena v zvezi s 1. odst. 100. člena ZPPSL v konkretnem primeru ne pride v upoštev. Zato je odločitev v izpodbijanem sklepu, da se predlog stečajnega dolžnika za začetek stečajnega postopka zavrže, nepravilna. Zato je bilo treba pritožbi stečajnega dolžnika ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti prvostopnemu sodišču v nov postopek, v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL.

Ob ponovnem odločanju bo moralo prvostopno sodišče upoštevati, da je vložil predlog za začetek stečajnega postopka sam dolžnik, ki zatrjuje, da je podan stečajni razlog iz 1. odst. 2. člena ZPPSL. Glede na mnenje izvedenca, ki ga lahko po potrebi tudi dopolni, in glede na pojasnila upnika glede premoženja dolžnika pa bo moralo ponovno presoditi, ali so v konkretnem primeru res podani pogoji iz 1. odst. 99. člena ZPPSL.