- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep II Cp 639/2024
ECLI:SI:VSLJ:2025:II.CP.639.2024 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Če gre za pripadajoče zemljišče k določeni stavbi, vpis solastnine v korist poimensko določenih predlagateljev na tem zemljišču ni mogoč.
Izrek
I.Pritožbama zoper sklep z dne 27. 10. 2023 se ugodi in se ta sklep razveljavi.
II.Pritožbam zoper sklep z dne 22. 9. 2022 se ugodi in se ta sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
III.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
Obrazložitev
1.Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 22. 9. 2022 (v nadaljevanju: prvi sklep) ugotovilo, da je pripadajoče zemljišče k stavbi z ID znakom 000-3619 (stavba na naslovu X.), ki leži na parceli z ID znakom 000 2229, zemljiška parcela z ID znakom 000 2235/53 (I. točka izreka), ta parcela pa je v solasti obeh predlagateljev, vsakega do 1/2 (II. točka izreka). V skladu s temi ugotovitvami je sodišče zemljiški knjigi pri tej parceli odredilo vpis solastnine, in sicer v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča (III. točka izreka). V delu, v katerem se predlog nanaša na ugotovitev pripadajočega zemljišča na parcelah z ID znakoma 000 2235/57 in 000 2235/58, je predlog zavrnilo kot neutemeljen ter v zemljiški knjigi odredilo izbris zaznambe tega postopka (IV. točka izreka). Sklenilo je še, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (V. točka izreka).
2.S sklepom z dne 27. 10. 2023 (v nadaljevanju: drugi sklep) pa je sodišče prve stopnje ugodilo pritožbi predlagateljev ter v celoti razveljavilo IV. točko izreka prvega sklepa in jo nadomestilo s predmetnim sklepom, ki se glasi, da se predlagatelja napotita, da v roku 120 dni v upravnem postopku vložita izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno delno odločbo Upravne enote ..., št. 32101-300/93-513 z dne 29. 5. 2002 v delu, ki se nanaša na parcelo ID znak 000 2235/4 (oz. sedaj parceli ID znak 000 2235/57 in 000 2235/58), ki na podlagi urbanističnega izvedenskega mnenja iz februarja 2021 v delu predstavljata pripadajoče zemljišče k stavbi ID znak 000-3619.
3.Zoper prvi sklep so se pravočasno pritožili druga nasprotna udeleženka in oba predlagatelja, drugi sklep pa pravočasno izpodbijata oba nasprotna udeleženca.
4.Druga nasprotna udeleženka se pritožuje zoper I., II. in III. točko izreka prvega sklepa. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču prve stopnje očita absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker so izpodbijane točke izreka v medsebojnem nasprotju in ker sklep vsebuje pomanjkljivosti, zaradi katerih se ga ne da preizkusiti. Sklep bo ostal mrtva črka na papirju, saj v zemljiški knjigi ne bo izveden, vpisala se bo le II. točka izreka glede solastnine predlagateljev. Parcela namreč ne more biti potrebna za redno rabo stavbe in hkrati, brez omejitev, v solasti predlagateljev. Obstajajo razlike med lastništvom parcele in nepremičnine, ki predstavlja fundus stavbe. Lastnik stavbe skladno z zakonodajo, ki je urejala lastninjenje družbene lastnine, ni pridobil lastninske pravice na parceli. Do navedb v zvezi s tem se sodišče ni opredelilo. Druga nasprotna udeleženka je lastninsko pravico pridobila leta 1994 z vpisom v zemljiško knjigo. Od tedaj na tej parceli ni bilo več družbene lastnine in predlagatelja nista mogla pridobiti lastninske pravice na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL). Sodba o tem nima obrazložitve in s tem je bila drugi nasprotni udeleženki kršena pravica do izjave. Poleg tega je druga nasprotna udeleženka lastninsko pravico na pripadajočem zemljišču pridobila dobroverno in je zato morebitna lastninska pravica predlagateljev na tem zemljišču prenehala (tretji odstavek 44. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1)). Tudi do teh pomembnih navedb se sodišče ni opredelilo. Prezrlo je tudi navedbe, pomembne za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča. Kljub podatkom GURS in uporabnemu dovoljenju, ki potrjujeta, da gre za enostanovanjsko stavbo, je sodišče ugotovilo, da gre za večstanovanjsko stavbo. Enostanovanjska stavba potrebuje manj pripadajočega zemljišča kot večstanovanjska stavba. Ne drži, da je bila parcela nekdaj skupaj s parcelo 2229 enotno zemljišče parc. št. 2235/6 v lasti družbe ... Sklep je v tem delu neobrazložen in protispisen. Ob ugotovitvi, da je parcela nujno potrebna za redno rabo stavbe na parceli 2229, bi sodišče moralo uporabiti določbe Stvarnopravnega zakonika (SPZ) o povezanih nepremičninah (127.a in 127.b člen v zvezi s prvim odstavkom 107. člena SPZ). Pritožbenemu sodišču predlaga, naj sklep spremeni tako, da predlog v celoti zavrne oz. podredno, naj sklep v izpodbijanih točkah razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, stroške pritožbenega postopka pa naloži v nerazdelno povračilo predlagateljema.
5.Predlagatelja se pritožujeta zoper IV. in V. točko izreka prvega sklepa (glede delne zavrnitve predloga in stroškov postopka). Uveljavljata dva pritožbena razloga - zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava. Vztrajata pri stališču, da tudi parceli 2235/57 in 2235/58 predstavljata pripadajoče zemljišče k stavbi z ID znakom 000-3619. Izpodbijani odločitvi očitata nezadostno obrazloženost. Ni razvidno, v katerem delu naj bi bili parceli 2235/57 in 2235/58 delno vrnjeni v naravi. Poleg tega ni mogoče ugotoviti, na kakšne načine se je delila parcela 2235/53 in v čigavi lasti je bila od leta 1991 dalje ter na katere dele parcel 2235/57 in 2235/58 naj bi se nanašal denacionalizacijski postopek. Morebitni denacionalizacijski postopek ni ovira za ugotavljanje funkcionalnega zemljišča oz. razlog za zavrnitev zahtevka (upravni organ bi to moral upoštevati in v tem delu vračilo v naravi ne bi bilo mogoče). Pritožbenemu sodišču predlagata, naj pritožbi ugodi tako, da ugotovi, da sta pripadajoče zemljišče k stavbi z ID znakom 000-3619 tudi parceli z ID znakoma 000 2235/57 in 000 2235/58. Podredno predlagata razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
6.Prvi nasprotni udeleženec se v odgovoru na pritožbo predlagateljev strinja s pritožbenimi navedbami druge nasprotne udeleženke. Meni, da je pravilna odločitev v IV. točki izreka, saj parceli 2235/57 in 2235/58 ne predstavljata pripadajočega zemljišča k stavbi 3619. Morebitno pripadajoče zemljišče je lahko zgolj (del) zemljišča 2235/53. Ponavlja dosedanje navedbe v postopku. Opozarja, da želita predlagatelja v celoti spremeniti dejansko stanje, saj od leta 2019 dalje izvajata gradbene posege (postavitev paviljona, terase). Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbo predlagateljev zavrne in jima naloži v plačilo nadaljnje stroške pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
7.Druga nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo predlagateljev glede parcel 2235/57 in 2235/58 opozarja, da gre za nedovoljene pritožbene novote. Pojasnjuje zgodovinsko ozadje nastanka, lastništva in rabe parcel. Sklicuje se na določbo 88. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) glede prepovedi razpolaganja, zaradi česar predlagatelja na parceli 2235/4 nista mogla pridobiti lastninske pravice. Učinke pravnomočne odločbe upravnega organa je mogoče izničiti le s pravimi sredstvi. Posledično sodišče ne more ugotoviti lastninske pravice predlagateljev. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbo predlagateljev v celoti zavrne in jima naloži povrnitev pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
8.V pritožbi zoper drugi sklep prvi nasprotni udeleženec uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Nasprotuje odločitvi v tem sklepu in pritrjuje odločitvi v IV. točki izreka prvega sklepa. V zvezi s predmetom vrnitve v denacionalizacijskem postopku opozarja, da mora sodišče ustrezno upoštevati, če je o določenem predhodnem vprašanju na matičnem področju že pravnomočno odločeno. Iz podatkov GURS in uporabnega dovoljenja izhaja, da gre za enostanovanjsko stavbo. Sodišče je zato nepravilno ugotovilo obseg pripadajočega zemljišča. Takšno zemljišče je lahko le (del) zemljišča 2235/53 (pri čemer je treba upoštevati prostorski akt ob izgradnji objekta), nikakor pa ne parceli 2235/57 in 2235/58. Zato ni nobene potrebe, da bi sodišče pozvalo predlagatelja k vložitvi izrednega pravnega sredstva. Pritožbi prilaga posnetek GURS iz leta 1965 in PISO iz leta 2023. Sodišče je pravilno sledilo mnenju izvedenke v točki A. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj razveljavi drugi sklep, zavrne pritožbo predlagateljev in potrdi prvi sklep ter predlagateljema naloži v plačilo nadaljnje stroške pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
9.Druga nasprotna udeleženka se zoper drugi sklep pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Sodišču očita zmotno uporabo 52. člen ZVEtL-1 in preuranjeno odločitev. Sklep se nanaša na nepremičnini, glede katerih sodišče še ni odločilo, da predstavljata pripadajoče zemljišče. Sodišče mora najprej z delno odločbo ugotoviti obseg pripadajočega zemljišča (prva faza odločanja), nato pa napotiti predlagatelja k začetku postopka za izrek ničnosti pravnomočne upravne odločbe ter hkrati prekiniti postopek glede ugotovitve pravic na pripadajočem zemljišču (druga faza odločanja). Namen posebne zakonske ureditve je prilagoditi postopek neredkim primerom, ko obstaja ovira za ugotovitev lastninske pravice lastnika stavbe na njenem pripadajočem zemljišču. Organ, ki je vodil matični postopek za izdajo konstitutivne odločbe, je v postopku z izrednim pravnim sredstvom vezan na sodni delni sklep glede vprašanja pripadnosti zemljišča. Sodišče ni niti v prvem niti v drugem sklepu v izreku ugotovilo, da bi parceli 2235/57 in 2235/58 predstavljali pripadajoče zemljišče k stavbi 3619. Ker sklep nima obrazložitve, zakaj naj bi sporni parceli predstavljali pripadajoče zemljišče, ga ni mogoče preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb postopka. Dejansko stanje je ugotovljeno zmotno oz. nepopolno, saj sodišče ni dokazno ocenjevalo ugotovitev sodne izvedenke glede obsega pripadajočega zemljišča. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj sklep razveljavi, stroške pritožbenega postopka pa naloži v nerazdelno povračilo predlagateljema, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
10.Predlagatelja nista odgovorila na vloženi pritožbi zoper drugi sklep.
11.Pritožbe so utemeljene.
12.Predlagatelja sta v tem postopku predlagala, naj se kot pripadajoče zemljišče k njuni solastni parceli 000 2229, na kateri stoji stanovanjska stavba z naslovom X., ugotovijo tri parcele: 2235/53 (v lasti druge nasprotne udeleženke) ter 2235/57 in 2235/58 (obe v lasti prvega nasprotnega udeleženca). Nasprotna udeleženca sta temu predlogu nasprotovala iz več razlogov, med drugim sta se oba sklicevala na svojo dobrovernost oz. nedobrovernost predlagateljev (tretji odstavek 44. člena ZVEtL-1). Sodišče prve stopnje je o predlogu odločilo s prvim sklepom, zaradi pritožbe predlagateljev pa je z izdajo drugega (nadomestnega) sklepa spremenilo IV. točko izreka prvega sklepa, ki se nanaša na odločitev o predlogu glede parcel 2235/57 in 2235/58 (drugi odstavek 33. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) v zvezi s 3. členom ZVEtL-1).
Glede pritožb zoper drugi sklep
13.V obrazložitvi drugega sklepa se je sodišče prve stopnje sklicevalo na določbo 52. člena ZVEtL-1. Ta določba predpisuje, kako ravna sodišče, če ugotovi, da je bila na pripadajočem zemljišču določene stavbe s konstitutivno odločbo državnega organa (npr. z denacionalizacijsko odločbo) že prej pridobljena lastninska pravica tretje osebe (to namreč predstavlja oviro za ugotovitev lastninske pravice lastnika stavbe na njenem pripadajočem zemljišču).
14.Druga nasprotna udeleženka sodišču prve stopnje utemeljeno očita zmotno uporabo 52. člena ZVEtL-1. Kljub sklicevanju na to določbo, je sodišče ni uporabilo pravilno. Izrek in obrazložitev drugega sklepa namreč ne vsebujeta izrecne ugotovitve sodišča, v katerem delu naj bi parceli 2235/57 in 2235/58 predstavljali pripadajoče zemljišče k stavbi 3619. Takšna ugotovitev je predpogoj za to, da lahko sodišče postopek prekine in udeležence postopka, katerih pravica je manj verjetna, napoti na vložitev izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno upravno odločbo v določenem delu (glede točno določenih zemljišč). Razen tega bi bilo treba hkrati z napotitvijo predlagateljev na vložitev izrednega pravnega sredstva predmetni postopek prekiniti glede ugotovitve pravic na spornem zemljišču (prvi odstavek 52. člena ZVEtL-1). Izrek drugega sklepa je tozadevno nepopoln in nejasen, razlogi glede ugotovitev o obsegu pripadajočega zemljišča pa so pomanjkljivi in posledično nepreverljivi.
15.Prvi nasprotni udeleženec v pritožbi pravilno opozarja na nepravilno ugotovljen obseg pripadajočega zemljišča. Iz mnenja sodne izvedenke urbanistične stroke A. A. je razvidno, da obstajata dve varianti, katera zemljišča bi v konkretnem primeru lahko predstavljala pripadajoče zemljišče k stavbi 3619: po prvi varianti (IZSEK IPZ A) je to le parcela 2235/53, po drugi varianti (IZSEK IPZ B) pa poleg parcele 2235/53 tudi del parcele 2235/58 (glej list. št. 88 in 89). Zato ima prvi nasprotni udeleženec prav, ko v pritožbi izpostavlja, da upoštevaje pridobljeno izvedensko mnenje kot pripadajoče zemljišče ne more biti določena parcela 2235/57 ter da glede na to mnenje ni potrebe, da bi sodišče pozvalo predlagatelja k vložitvi izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno denacionalizacijsko odločbo tudi v delu, ki se nanaša na omenjeno parcelo.
16.Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbama obeh nasprotnih udeležencev ugodilo in drugi sklep v celoti razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 37. členom ZNP), do (ne)utemeljenosti drugih pritožbenih razlogov pa se ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 37. členom ZNP). Ob razveljavitvi drugega sklepa pritožbeno sodišče zadeve ni vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj je z razveljavitvijo tega nadomestnega sklepa oživela tudi odločitev v IV. točki izreka prvega (prvotnega) sklepa in s tem tudi (v celoti) pritožba predlagateljev zoper navedeno odločitev. O tej pritožbi je odločeno v nadaljevanju.
Glede pritožbe predlagateljev zoper prvi sklep
17.Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev o zavrnitvi predloga v delu, v katerem se nanaša na ugotovitev pripadajočega zemljišča na parcelah 2235/57 in 2235/58, sprejelo izključno s sklicevanjem na delno vrnitev teh parcel v naravi v denacionalizacijskem postopku in na posledično neizpolnjevanje temeljne predpostavke za ugotovitev pripadajočega zemljišča po prvem odstavku 42. člena ZVEtL-1. Ta odločitev je materialnopravno zmotna.
18.Kot že pojasnjeno, je v 52. členu ZVEtL-1 posebej predpisano postopanje sodišča v primeru, ko je bila s konstitutivno odločbo državnega organa že pridobljena pravica na pripadajočem zemljišču s strani tretje osebe. Iz te določbe je razvidno, da sodišče v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča v takšnem primeru najprej z delno odločbo 1) ugotovi obseg pripadajočega zemljišča, nato pa 2) udeležence postopka napoti, da začnejo postopek za izrek ničnosti pravnomočne upravne odločbe, in obenem 3) prekine postopek glede ugotovitve pravic na takem zemljišču (prvi odstavek 52. člena ZVEtL-1). Takojšnja zavrnitev predloga zaradi obstoja konstitutivne odločbe o že pridobljeni lastninski pravici tretje osebe na pripadajočem zemljišču ni pravilna. Na to v pritožbi smiselno opozarjata tudi predlagatelja, ko vztrajata pri stališču, da predstavljata pripadajoče zemljišče k stavbi 3619 tudi parceli 2235/57 in 2235/58, in poudarjata, da morebitni denacionalizacijski postopek ni ovira za ugotavljanje funkcionalnega zemljišča oz. ne predstavlja razloga za zavrnitev zahtevka (predloga), 0de gre dejansko za funkcionalno zemljišče.
19.Ker je sodišče prve stopnje pri sprejemu odločitve v IV. točki izreka prvega sklepa neutemeljeno prezrlo dolo0bo prvega odstavka 52. 0lena ZVEtL-1 in je prenagljeno zavrnilo predlog predlagateljev v delu, ki se nana61a na ugotovitev pripadajo0dega zemlji610da na parcelah 2235/57 in 2235/58, je prito7eben0do sodi610de prito7ebi predlagateljev zoper prvi sklep ugodilo in ta sklep v izpodbijani IV. in V. to0dki izreka razveljavilo (stro61kovna odlo0ditev je odvisna od odlo0dbe o glavni stvari) ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodi610du prve stopnje v nov postopek (3. to0dka 365. 0lena ZPP v zvezi s 3. 0lenom ZVEtL-1 in 37. 0lenom ZNP).
Glede prito7ebe druge nasprotne udele7enke zoper prvi sklep
20.Druga nasprotna udele7enka v prito7ebi, s katero izpodbija I., II. in III. to0dko izreka prvega sklepa, utemeljeno opozarja na ve0d vrst kr61itev sodi610da prve stopnje.
21.Pripadajo0de zemlji610de je tisto zemlji610de, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003 (prvi odstavek 42. 0lena ZVEtL-1). V zemlji61ki knjigi se tak61no zemlji610de vpi61e kot
splo1ni (skupni) del stavbe v eta7eni lastnini
in je kot tak61no izven pravnega prometa. Na tak na0din vpisana pravica je t. i.
vklju0dena lastninska pravica
, ki učinkuje v korist vsakokratnega lastnika stavbe, zato se pri vpisu pridobitve te pravice namesto podatkov o osebi vpi61e identifikacijski znak nepremi0dnine, vsakokratni lastnik katere je imetnik te pravice (tretji odstavek 14. 0lena Zakona o zemlji61ki knjigi (ZZK-1)). Pri parceli, za katero se ugotovi, da predstavlja pripadajo0de zemlji610de k dolo0deni stavbi, tako ni mogo0de vpisati poimensko dolo0denih (so)lastnikov (kot je to storilo sodi610de prve stopnje v II. in III. to0dki izreka), temve0d je mogo0de vpisati to parcelo le kot
solastnino vsakokratnih lastnikov (posameznih delov) stavbe
(nepremi0dnina kot imetnik). V tem pogledu druga nasprotna udele7enka pravilno opozarja, da je izrek prvega sklepa v nasprotju s samim s seboj (II. in III. to0dka sta v izrecnem nasprotju s I. to0dko izreka) ter da sklep v zemlji61ki knjigi ne bo mogel biti vpisan tako, kot se glasi. 0Ce gre za pripadajo0de zemlji610de k dolo0deni stavbi, vpis solastnine v korist poimensko dolo0denih predlagateljev na tem zemlji610du ni mogo0d. V nasprotnem primeru bi bil mogo0d samostojen pravni promet s solastninskimi dele7eI na pripadajo0dem zemlji610du, kar pa je pravno nedopustno (primerjaj peti odstavek 105. 0lena SPZ).
22.Druga udele7enka nadalje tudi pravilno izpostavlja, da je pripadajo0de zemlji610de mogo0de vknji7eiti le pri stavbi, ki je predmet samostojnega zemlji61koknji7enega vpisa, pri 0emer se stavba, ki ni v eta7eni lastnini oz. ni zgrajena na podlagi stavbne pravice, ne vpisuje v zemlji61ko knjigo (glej drugi odstavek 11. 0lena SPZ). Zato pri tak61ni stavbi tudi ni mogo0de vknji7eiti pripadajo0dega zemlji610da.<sup>11</sup> Ob ugotovitvah, da je parcela 2235/53 nujno potrebna za redno rabo stavbe 3619 ter da ta stavba ni vpisana v zemlji61ko knjigo, bi sodi610de moralo preveriti, ali je to oviro mogo0de odpraviti (vpis stavbe v kataster in v zemlji61ko knjigo<sup>12</sup>) ali pa preveriti obstoj zakonskih pogojev za vpis zahtevane pravice na drug na0din (vpis povezanih nepremi0dnin - 127. a 0len in 127. b 0len SPZ v zvezi s prvim odstavkom 107. 0lena SPZ ter 15. b 0len ZZK-1).<sup>13</sup>
23.Nenazadnje druga nasprotna udele7enka na ve0d mestih prito7ebe tudi utemeljeno opozarja, da se sodi610de prve stopnje ni opredelilo do vseh njenih ugovorov, zaradi 0esar v sklepu manjkajo razlogi o vseh odlo0dilnih dejstvih (absolutno bistvena kr61itev dolo0db pravdnega postopka iz 8. to0dke drugega odstavka 339. 0lena ZPP (kr61itev pravice do izjave), ki je prerasla v kr61itev iz 14. to0dke drugega odstavka 339. 0lena ZPP). Oba nasprotna udele7enca sta se kot zemlji61koknji7ena lastnika parcel, za katere predlagatelja zatrjujeta, da predstavljajo pripadajo0de zemlji610de, med postopkom branila z ve0d ugovori, sodi610de prve stopnje pa je nekatere od teh ugovorov v obrazlo7eitvi prvega sklepa prezrlo (npr. glede lastninjenja in glede uporabe konkretnih parcel, glede vpisa pripadajo0dega zemlji610da kot splo1nega skupnega dela stavbe, glede nedobrovernosti predlagateljev, glede zgodovinskega nastanka posameznih parcel, glede enostanovanjske oz. ve0dstanovanjske stavbe).
24.Zaradi navedenih kr61itev je prito7eben0do sodi610de prito7ebi druge nasprotne udele7enke zoper prvi sklep ugodilo in ta sklep razveljavilo tudi v izpodbijani I., II. in III. to0dki izreka (glede ugotovitve pripadajo0dega zemlji610da in pravic na parceli 2235/53) ter zadevo vrnilo sodi610du prve stopnje v nov postopek tudi v tem obsegu (3. to0dka 365. 0lena ZPP v zvezi s 3. 0lenom ZVEtL-1 in 37. 0lenom ZNP).
25.Vrnitev zadeve v nov postopek je potrebna zaradi hkratne vsebinske opredelitve do vseh pravno pomembnih navedb in ugovorov vseh udele7encev postopka 7ee na prvi stopnji odlo0danja ter zaradi pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja. Dopolnitev postopka na prvi stopnji je nujna za zagotovitev pravic udele7encev do u0dinkovitega sodnega varstva. S tem bosta tudi spo1tovani njihovi pravici do izjave in do prito7ebe, obenem pa zaradi vrnitve zadeve v ponovno odlo0danje nobeden od udele7encev ne bo utrpel huj61e kr61itve pravice do sojenja brez nepotrebnega odla61anja (primerjaj prvi in drugi odstavek 354. 0lena ZPP ter prvi in drugi odstavek 355. 0lena ZPP, vsi v zvezi s 3. 0lenom ZVEtL-1 in 37. 0lenom ZNP).
Glede stro61kov prito7ebenega postopka
26.Zaradi razveljavitve obeh sklepov in vrnitve zadeve v nov postopek se odlo0ditev o stro61kih prito7ebenega postopka pridr7ei za kon0dno odlo0dbo (tretji odstavek 165. 0lena ZPP v zvezi s 3. 0lenom ZVEtL-1 in 37. 0lenom ZNP).
Glede nadaljnjih napotkov sodi610du prve stopnje
27.V novem postopku naj sodi610de prve stopnje ustrezno upo61teva, da stavba 3619, h kateri je predlagana dolo0ditev pripadajo0dega zemlji610da, ni vpisana v zemlji61ko knjigo, zaradi 0esar morebitna ugoditev predlogu na na0din, kot se ta dobesedno glasi, ne bo zemlji61koknji7eno izvedljiva. Treba bo preveriti, ali je to oviro mogo0de odpraviti (vpis stavbe v kataster in v zemlji61ko knjigo), ali pa preveriti obstoj zakonskih pogojev za vpis zahtevane pravice na drug na0din (vpis povezanih nepremi0dnin - 127. a 0len in 127. b 0len SPZ, 15. b 0len ZZK-1).
28.V nadaljevanju postopka naj sodi610de prve stopnje tudi ustrezno upo61teva in ovrednoti mnenje sodne izvedenke urbanisti0dne stroke A. A. pri 0emer gre opozoriti, da je bila ta po izdelavi izvedenskega mnenja seznanjena z mo7enostjo pridobitve dodatnih podatkov (glej dopis B. B. na red. 61t. 57). Morebiti bo moralo sodi610de tudi ponovno anga7eirati sodno izvedenko geodetske stroke C. C., 0de se bo izkazalo za potrebno izvesti parcelacijo parcele 2235/58.
29.0de bo sodi610de ugotovilo, da parceli 2235/57 in 2235/58 v nobenem delu ne predstavljata pripadajo0dega zemlji610da k stavbi 3619, postopanje po dolo0dbi 52. 0lena ZVEtL-1 ne bo potrebno. V nasprotnem primeru pa naj sodi610de upo61teva, da sta predlagatelja po podatkih spisa 7ee vlo7eila predlog za odpravo delne denacionalizacijske odlo0dbe z dne 29. 5. 2002 (list. 303), torej njuna (ponovna) napotitev na vlo7eitev tega izrednega pravnega sredstva ni smiselna, temve0d kve0djemu prekinitev postopka v delu, ki se nana61a na ugotavljanje pravic na spornem delu denacionalizirane parcele. 0de bo postopek z izrednim pravnim sredstvom kon0dan uspe61no, denacionalizacijska odlo0dba ne bo ve0 predstavljala ovire za ugotovitev lastninske pravice lastnika stavbe (tudi) na spornem obsegu zemlji610da. V primeru morebitnega neuspeha z izrednim pravnim sredstvom pa lahko lastnik stavbe na spornem zemlji610du uveljavlja zakonito stavbno pravico (glej drugi odstavek 271. 0lena SPZ in 45. 0len ZVEtL-1) ali odkupno pravico (53. 0len ZVEtL-1).
-------------------------------
1V nadaljevanju pritožbeno sodišče izpušča oznako katastrske občine 000, saj vse parcele ležijo v tej katastrski občini.
2Ker se je postopek v obravnavani zadevi začel pred 15. 4. 2019, to je pred uveljavitvijo Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1, Uradni list RS, št. 16/2019), je treba upoštevaje prehodno določbo 216. člen ZNP-1 uporabiti določila prej veljavnega zakona, to je ZNP (Uradni list SRS, št. 30/86 s spremembami).
352. člen ZVEtL-1 se glasi: "Če je bila na pripadajočem zemljišču stavbe s pravnomočno upravno odločbo o denacionalizaciji vzpostavljena lastninska pravica v korist denacionalizacijskega upravičenca, sodišče v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča z delno odločbo ugotovi obseg pripadajočega zemljišča, udeležence postopka napoti, da začnejo postopek za izrek ničnosti pravnomočne upravne odločbe, postopek glede ugotovitve pravic na takem zemljišču pa prekine. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek, o prekinitvi postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja."
4Glej dr. Ana Božič Penko, Jure Debevec in drugi: Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) s komentarjem, Ljubljana, Lexpera, GV založba, 2023, str. 358.
5Če je sodišče ugotovilo, da predstavlja pripadajoče zemljišče le del ene od omenjenih parcel, bi moral biti ta del s pomočjo izvedenke geodetske stroke predhodno odmerjen kot nova parcela.
6Izid postopka z izrednim pravnim sredstvom v matičnem postopku, v katerem je bila izdana konstitutivna odločba, postane predhodno vprašanje nadaljnjega postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča (glej dr. Ana Božič Penko, Jure Debevec in drugi: Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) s komentarjem, Ljubljana, Lexpera, GV založba, 2023, str. 359).
7Po fotografiji v izvedenskem mnenju sodeč je to manjši južni del omenjene parcele.
8Primerjaj sklep VSL II Cp 2737/2017 z dne 13. 6. 2018.
9Glej 3. točko drugega odstavka 3. člena, tretji odstavek 14. člena in 5. točko 15. a člena ZZK-1.
10Glede značilnosti vključene lastninske pravice glej članek dr. Nine Plavšak: Zapleteni položaji glede etažne lastnine, objavljen v Zborniku sodobno stvarno pravo 2022, na spletni strani TAX-FIN-LEX, str. 9, 10.
11Glej VSL sklep I Cp 180/2024 z dne 28. 5. 2024 v 14. točki obrazložitve.
12Glej drugi in tretji odstavek 12. člena ZVEtL-1 ter drugi odstavek 11. člena ZZK-1.
13Glej članek Matjaža Voglarja: Nekatera procesna vprašanja v postopkih po ZVEtL-1, objavljen v reviji Odvetnik, št. 118, letnik 2024 ter Komentar 127.a člena SPZ s strani dr. Nine Plavšak na portalu TAX-FIN-LEX (zadnji odstavek komentarja). Glej tudi VSL sklep I Cp 180/2024 z dne 28. 5. 2024 in VSL sklep I Cp 353/2025 z dne 23. 4. 2025.
14Glej dr. Ana Božič Penko, Jure Debevec in drugi: Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) s komentarjem, Ljubljana, Lexpera, GV založba, 2023, str. 359. Glej tudi članek Mateje Tamare Fajs in Jureta Debevca: Reševanje nekaterih odprtih vprašanj glede pripadajočih zemljišč po ZVEtL-1, objavljen v reviji Odvetnik, 5. 10. 2017, pri obravnavi tipičnega ugovora - denacionalizacije.
Zveza:
Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 42, 42/1, 44, 44/3, 45, 52, 52/1, 53 Zakon o nepravdnem postopku (1986) - ZNP - člen 33, 33/2 Zakon o denacionalizaciji (1991) - ZDen - člen 88 Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 11, 11/2, 14, 14/3, 15b Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 11, 11/2, 105, 105/5, 107, 107/1, 127a, 127b, 271, 271/2 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1, 354/2, 355, 355/1, 355/2
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.