Jedro

Toženka je logično zaključila, da tožnik ne more več izkazati razlogov za ugovor, ki bi preprečevali izvršbo, saj nov ugovor zoper sklep o izvršbi ni več mogoč. Zato je pravilno presodila, da zadeva res nima verjetnih izgledov za uspeh. Poleg tega je tožnik prosil za BPP za razveljavitev postopka ali za obnovo postopka, pri tem pa ZIZ pravnega sredstva, ki bi razveljavil izvršilni postopek, ne pozna, medtem ko glede obnove postopka določa, da ni dovoljena, razen če zakon določa drugače (drugi odstavek 10. člena ZIZ). Za obravnavani primer drugačne določbe ni.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje v zvezi z ustavitvijo postopka Okrajnega sodišča v Ljubljani I 329/2015 v zvezi z vložitvijo pritožb v navedenem izvršilnem postopku ter v zvezi z zahtevo za razveljavitev oziroma obnovo navedenega izvršilnega postopka.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik dolžnik v izvršilnem postopku, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani v zadevi I 329/2015, in sicer na podlagi sklepa o izvršbi tega sodišča z dne 16. 2. 2015, ki je bil izdan na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1616/2009 z dne 1. 4. 2010, ki je postala pravnomočna dne 12. 1. 2011 in sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 242/2011 z dne 10. 7. 2015. Tožnik je 1. 7. 2016 zoper sklep o izvršbi vložil ugovor. Sklep o izvršbi je postal pravnomočen 30. 5. 2018. 3. Toženka še navaja, da se po določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) BPP ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo. S tem, ko je tožnik že vložil ugovor zoper sklep o izvršbi, je že izrabil možnost vlaganja tistih pravnih sredstev, za katera je po ZBPP prosilcu kot dolžniku v izvršilnem postopku razumno dodeliti pravno pomoč, če bi verjetno izkazal obstoj razlogov zoper sklep o izvršbi. Ker je bil ugovor že vložen, tožnik ne bi mogel doseči, da se izvršilni naslov ne bi realiziral. Glede na to vlaganje pravnih sredstev nima verjetnega izgleda za uspeh in jih ni razumno vlagati, tožnikova prošnja za dodelitev BPP v zvezi z zahtevo za razveljavitev oziroma obnovo navedenega izvršilnega postopka pa je neutemeljena.

4. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri med drugim navaja, da je prosil za BPP v zadevi, ki sega veliko let v preteklost, ko so ga državni uslužbenci in župan K. namerno uničili, ker ni hotel plačati podkupnine. Čez nekaj let po tem dejanju je vložil tožbo, vendar je sodišče ni nikoli obravnavalo, nikoli ni razpisalo naroka, o odločitvah pa ga ni nikoli obvestilo. Pred nekaj leti je dobil le izvršbo I 329/2015 zaradi neplačanih sodnih stroškov za postopek, ko ga ni bilo, in sicer za plačilo 4.400,00 EUR z obrestmi, kar je več kot njegova enoletna pokojnina. Na sodišče je podal prošnjo za BPP, vendar jo je zavrnilo. V tej tožbi pričakuje pošten postopek, v katerem bo BPP odobren in postopek končno ustavljen, da mu bo "dovoljeno sramotno življenje vsaj brez psihičnih stresov".

5. Toženka na tožbo po vsebini ni odgovorila, je pa sodišču dostavila upravne spise, ki se nanašajo na obravnavno zadevo.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Toženka je svojo odločitev oprla na določbo 24. člena ZBPP, po kateri se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (…). To, da zadeva nima verjetnih izgledov za uspeh, pa je ocenila na podlagi četrte alineje 8. člena ZBPP, po kateri se BPP ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo.

8. Toženka je v izpodbijani odločbi ugotovila, da je tožnik že vložil ugovor zoper sklep o izvršbi, vendar je sklep o izvršbi I 329/2015 postal pravnomočen. Ker tožnik v tožbi tega dejstva ne prereka, ga sodišče obravnava kot nespornega. To pa hkrati pomeni, da je bil njegov ugovor zoper sklep o izvršbi zavrnjen.

9. Iz tega dejstva je toženka logično zaključila, da tožnik ne more več izkazati razlogov za ugovor, ki bi preprečevali izvršbo, saj nov ugovor zoper sklep o izvršbi ni več mogoč. Zato je pravilno presodila, da zadeva res nima verjetnih izgledov za uspeh. Poleg tega je tožnik prosil za BPP za razveljavitev postopka ali za obnovo postopka, pri tem pa Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pravnega sredstva, ki bi razveljavil izvršilni postopek, ne pozna, medtem ko glede obnove postopka določa, da ni dovoljena, razen če zakon določa drugače (drugi odstavek 10. člena ZIZ). Za obravnavani primer drugačne določbe ni.

10. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je izpodbijana odločba pravilna ter na zakonu utemeljena. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. Ker odločitev temelji izključno na razlagi pravnih norm, torej na dejanskem stanju, ki ga tožnik v ničemer ne izpodbija (pravnomočnost sklepa o izvršbi), je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na seji, brez glavne obravnave.