Jedro

Na strani posestnika mora obstajati ekonomski in pravnovarstveni interes za vzpostavitev prejšnjega stanja in odpravo posledic motenja.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi, zato se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i in zadeva vrača sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da sta toženca motila tožnika v neposredni soposesti nepremičnine makadamske dovozne poti s tem, da sta dne ... in še dne ... na vozišče predmetne dovozne poti zložila gradbene zidake, ki v vozišče posegajo po stanju, ki sledi zadnjemu motenju v dolžini cca 3 m in širini cca 60 do 80 cm ter v višini 1,5 m. Na pozive tožencev naj zlaganje zidakov na vozišče preneha ter še zložene zidake z vozišča odstranita pa tega nista želela storiti. Toženca sta dolžna v roku 8 dni vzpostaviti prejšnje posestno stanje na sporni nepremičnini ter tožnikoma omogočiti neovirano uporabo makadamske dovozne poti. Tožencema se prepoveduje v bodoče s takim ali podobnim ravnanjem posegati v neposredno posest nepremičnine, ki jo imajo v soposesti tožniki makadamske dovozne poti. Glede pravdnih stroškov pa je sodišče odločilo, da sta toženca dolžna nerazdelno povrniti tožnikom stroške pravdnega postopka v znesku ... SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od ... dalje do plačila.

Zoper ta sklep se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Napačna ugotovitev dejanskega stanja je podana, ker napadeni sklep napačno ugotavlja, da je imela tožeča stranka v posesti pot. Ta pot je v pretežnem delu del citirane parcele, ki je v lasti očeta toženih strank in je to parcelo tožena stranka uporabljala. To pot so imeli v soposesti pravdni stranki in drugi vaščani. Med drugim tudi sosedje, saj drugače svojih zemljišč ne bi mogli obdelovati. Sicer pa to ni sporno, saj je soposest tudi predmet tožbenega zahtevka. O tem, da zidaki tožnikom ne onemogočajo normalen oziroma dosedanji dostop do njihove hiše, pa bi se sodišče moralo prepričati na ogledu, vendar pa je ta dokazni predlog zavrnilo. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o posesti in motenju oprlo na izpoved prvega tožnika in očeta toženih strank ter na priložene fotografije. Po mnenju pritožbe pa fotografije ne odražajo dejanskega stanja, saj so slikane pod določenim zornim kotom in ne morejo nadomestiti ogleda. Prvi tožnik zatrjuje, da so po izdani začasni odredbi toženci umaknili dvoje vrst zidakov iz poti, vendar da kljub temu ne morejo uporabljati poti, ne da bi zavili na dvorišče sosedov, kar pa ne drži. Že od prvega motilnega dejanja naprej je tožnikov podnajemnik pripeljal kamion z odpadnim lesom za kurjavo, ne da bi zavil na sosedovo zemljišče. Tožniki so prav tako kot dosedaj uporabljali pot ne da bi zavijali na zemljišče sosedov. Pritožnik je bil prisiljen zidake odstraniti z javne poti na podlagi upravnih odločb, sam postopek pa je bil prekinjen zaradi tega, ker so bile meje sporne. Gre za predhodno vprašanje in če se je sodišče že odločilo, da bo meritorno obravnavalo motenjsko pravdo, bi moralo rešiti predhodno vprašanje.

Napačna ugotovitev dejanskega stanja je imela za posledico napačno uporabo materialnega prava, gre za soposest, poleg tega pa zidaki ne onemogočajo tožniku dotedanjo uporabo poti. Ne gre za protipravnost ampak za ravnanje na podlagi citiranih upravnih odločb. Podana pa je tudi absolutna kršitev določb pravdnega postopka po 13. tč. 354. čl. ZPP, saj se napadeni sklep ne da preizkusiti. Ker izrek sklepa govori o soposesti, v obrazložitvi pa je navedeno, da ne gre za soposest. Nadalje sodišče v obrazložitvi sklepa enkrat govori, da so zidaki onemogočali dostop do tožnikove hiše, drugič pa, da so dostop ovirali. Poleg tega pa je sodišče zagrešilo tudi relativno kršitev določb postopka po 1. odst. 354. čl. ZPP, ker sodišče ni reševalo predhodnega vprašanje, to je ali je bil upravni postopek odstranitve zidakov prekinjen. To pa je vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka, vendar pa pritožbeno sodišče odgovora ni moglo upoštevati, kajti gre za pritožbo zoper sklep, kjer odgovor na pritožbo ni predviden (čl. 381 ZPP).

Pritožba je utemeljena.

Pritožba tožene stranke pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje ni popolno in pravilno ugotovilo dejanskega stanja, kar je imelo za posledico tudi napačno uporabo materialnega prava. Ni pa mogoče sodišču prve stopnje očitati bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, absolutnega značaja, kot pritožnik tudi zatrjuje. Res je, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa navedlo, da so bili tožniki v izključni posesti sporne poti, vendar je to mogoče pripisati le nepoplno ugotovljenemu dejanskemu stanju. Ali gre za oviranje ali za onemogočanje dostopa po sporni poti, pa je tudi vprašanje dejanskega stanja, katero bo lahko v popolnosti razjasnjeno le z ogledom na kraju samem. Prav tako sodišče tudi ni zagrešilo bistvene kršitve določb postopka relativnega značaja, saj to ali je bil upravni postopek odstranistve zidakov prekinjen da ali ne, za to pravdo ni pomembno in tudi ne pomeni rešitve predhodnega vprašanja iz 12. čl. ZPP. Tožeča stranka v tožbi zatrjuje, da so tožniki soposestniki sporne poti, zato bi sodišče prve stopnje moralo ugotavljati v tem pravdnem postopku ali so tožniki bili pred motenjem soposestniki sporne poti in seveda ali je bila njihova soposest res motena s tem, ko je tožena stranka na sporno pot položila zidake.

Razlogi sodišča prve stopnje glede (so)posesti pa niso prepričljivi, posebej ne, ker so kontradiktorni, kot to pravilno opozarja pritožba.

Sodišče prve stopnje je tudi glede motilnega dejanja za tem, ko je zaslišalo tožečo stranko in si ogledalo fotografije, preuranjeno zaključilo, da zaradi postavljenih zidakov tožeča stranka ne more na enak način uporabljati poti kot jo je pred motenjem. Dostop do hiše tožeče stranke z vsemi prevoznimi sredstvi ni onemogočen, kot zaključuje sodišče, po drugi strani pa ugotavlja, da motilno dejanje tožene stranke onemogoča normalen in dosedanji dostop do hiše. Izrecno to mora sodišče prve stopnje ugotoviti, kar pa bo lahko storilo z ogledom na kraju samem ali je dostop do hiše tožeče stranke onemogočen ali le oviran oziroma ali je sploh oviran, posebej zato, ker tožena stranka zatrjuje, da je dve vrsti zidakov odstranila. Po oceni pritožbenega sodišča je torej vprašanje zadnjega posestnega stanja in vprašanje nastalega motenja nepopolno oziroma pomanjkljivo ugotovljena in je zato posledično tudi odločitev preuranjena. Na podlagi navedenega je torej pritožbeno sodišče ugotovilo, da je podan pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in je zato pritožbi tožene stranke ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pri ponovnem odločanju naj sodišče prve stopnje predvsem upošteva razloge tega sklepa, naj ugodi predlogu tožene stranke in opravi ogled, kajti tako bo lažje prišlo do razjasnitve vseh pravnorelevantnih okoliščin za odločitev o sporu.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (3. odst. 166. čl. ZPP).