Jedro

Omejitve dovoljenosti obnove zaradi novih dejstev in dokazov narekujejo, da je treba tretji odstavek 400. člena ZPP (tako pred kot po uveljavitvi Novele ZPP-A) razumeti tako, da sodišče postopka ne sme rekonstuirati izven okvirov dovoljenega razloga za obnovo, to je novega dejstva oziroma dokaza, zaradi katerega je bila obnova dovoljena. Iz tega izhaja, da mora sodišče pri ponovnem odločanju presojati utemeljenost tožbenega zahtevka na podlagi dejstev in dokazov iz prejšnjega postopka ter novega dejstva oziroma dokaza, ki je bil sprejet kot razlog za obnovo. Stanke pa smejo navajati le takšna nova dejstva in dokaze, ki so z obnovitvenim razlogom povezana ter namenjena podkrepitvi ali zavračanju trditve, da novo dejstvo ali dokaz terja drugačno odločitev. Zato bi v tem primeru morali nižji sodišči odločati o tem, ali je kljub novo predloženi kazenski sodbi vojaškega sodišča predlagateljev predlog za vrnitev nepremičnin utemeljen, in zgolj v tem okviru dopuščati navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč prve in druge stopnje se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Predlagateljevemu očetu je bilo leta 1945 s sodbo vojaškega sodišča zaplenjeno premoženje. Ta sodba je bila leta 1997 s sklepom okrožnega sodišča razveljavljena, vključno s kazensko sankcijo zaplembe premoženja. Na podlagi sklepa o razveljavitvi je sodišče prve stopnje po 145. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS) ugodilo predlagateljevemu predlogu in nasprotni udeleženki naložilo vrnitev zaplenjenih nepremičnin.

2. Nasprotna udeleženka je predlagala obnovo postopka. Trdila je, da je zvedela za dve novi dejstvi in pridobila možnost uporabiti dva nova dokaza, na podlagi katerih bi bila lahko zanjo izdana ugodnejša odločba, če bi bili ti dejstvi oziroma ta dokaza uporabljeni v prejšnjem postopku: 1) še ena kazenska sodba vojaškega sodišča iz leta 1945, na podlagi katere je bila predlagateljevemu očetu prav tako izrečena kazen zaplembe istih nepremičnin, ta pa ni bila razveljavljena, zaradi česar pogoji za vrnitev po 145. ZIKS niso izpolnjeni in 2) odločba mestne zaplembene komisije iz leta 1945, po kateri so bile predlagateljevemu očetu prav tako zaplenjene iste nepremičnine.

3. Sodišče prve stopnje je predlogu za obnovo postopka ugodilo in sklep o vrnitvi zaplenjenega premoženja razveljavilo. Obnovo je dovolilo iz prvo navedenega razloga, ker je nasprotna udeleženka predložila še eno sodbo vojaškega sodišča o zaplembi premoženja, ki ni bila razveljavljena. Zavrnilo pa je predlog za obnovo zaradi novo predložene odločbe mestne zaplembene komisije, ker bi lahko nasprotna udeleženka ta dokaz predložila že v prejšnjem postopku. Sklep o dovolitvi obnove je postal pravnomočen, revizijsko sodišče pa je zavrglo predlagateljevo revizijo kot nedovoljeno.

4. V nadomestitvenem postopku je sodišče prve stopnje izdalo sklep, s katerim je zavrnilo ponovni predlagateljev predlog, da mu je nasprotna udeleženka dolžna vrniti nepremičnine (v nadaljevanju: izpodbijani sklep sodišča prve stopnje).

5. Pritožbeno sodišče je zavrnilo predlagateljevo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (v nadaljevanju: izpodbijani sklep pritožbenega sodišča).

6. Predlagatelj zoper izpodbijana sklepa vlaga revizijo. Trdi, da sta nižji sodišči zagrešili bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker sta v obnovljenem postopku odločili na podlagi dokaza, ki ga je nasprotna udeleženka predložila šele ob vložitvi predloga za dovolitev obnove postopka, čeprav bi ga lahko predložila že v prejšnjem postopku. Poleg tega navaja, da je odločitev nižjih sodišč v nasprotju z načelom pravičnosti in da sodišči sploh ne bi smeli obravnavati predloga za obnovo, ker ni bil vložen po odvetniku.

7. Nasprotna udeleženka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

8. Revizija je bila vročena tudi Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

9. Revizija je utemeljena.

10. Nižji sodišči sta v nadomestitvenem postopku predlagateljev ponovni predlog za vrnitev nepremičnin zavrnili, ker sta ugotovili, da predlagateljevemu očetu nepremičnine niso bile zaplenjene na podlagi sodbe sodišča (kot je bilo ugotovljeno v prejšnjem postopku), temveč na podlagi odločbe mestne zaplembene komisije. Na podlagi te ugotovitve sta zaključili, da je njegovo premoženje prešlo v državno last po 1. ali 2. točki Odloka AVNOJ-a, zaradi česar predlagatelj vrnitve tega premoženja ne more zahtevati v sodnem postopku na podlagi določb ZIKS, temveč v upravnem postopku ob pogojih, ki jih predpisuje Zakon o Denacionalizaciji (ZDen).

11. Nižji sodišči sta navedeno odločitev sprejeli na podlagi ocene novega dokaza (odločbe mestne zaplembene komisije) in ugotovitve novega dejstva (da je bilo predlagateljevemu očetu premoženje zaplenjeno na podlagi te odločbe in ne na podlagi kazenske sodbe). Sodišči sta nov dokaz uporabili kljub temu, da sta ugotovili, da ga nasprotna udeleženka v prejšnjem postopku ni predložila, čeprav je to možnost imela. Takšna ugotovitev izhaja tako iz sklepa o dovolitvi obnove (predlog za obnovo je bil izrecno zavrnjen glede odločbe mestne zaplembene komisije, ker bi bila lahko predložena v prejšnjem postopku) kot iz izpodbijanih sklepov.

12. Obnova postopka je izredno pravno sredstvo z zelo omejenim obsegom izpodbijanja. Po 10. točki 394. člena ZPP se sme dovoliti, če stranka zve za nova dejstva ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Po drugem odstavku 395. člena ZPP se sme iz tega razloga obnova dovoliti samo, če stranka novega dejstva ali dokaza brez svoje krivde ni mogla uveljavljati v prejšnjem postopku. Tretji odstavek 400. člena ZPP (Ur. l. RS, št. 26/99) pa določa, da lahko stranke na prvem naroku nove glavne obravnave navajajo nova dejstva in predložijo nove dokaze.(1)

13. Citirane omejitve dovoljenosti obnove zaradi novih dejstev in dokazov narekujejo, da je treba tretji odstavek 400. člena ZPP (tako pred kot po uveljavitvi Novele ZPP-A) razumeti tako, da sodišče postopka ne sme rekonstruirati izven okvirov dovoljenega razloga za obnovo, to je novega dejstva oziroma dokaza, zaradi katerega je bila obnova dovoljena.(2) Iz tega izhaja, da mora sodišče pri ponovnem odločanju, presojati utemeljenost tožbenega zahtevka na podlagi ugotovitev v prejšnjem postopku ter novega dejstva oziroma dokaza, ki je bil sprejet kot razlog za obnovo. Stranke pa smejo poleg razloga za obnovo navajati le takšna nova dejstva in dokaze, ki so s tem razlogom povezana ter namenjena podkrepitvi ali zavračanju trditve, da novo dejstvo ali dokaz terja drugačno odločitev. Zato bi v tem primeru morali nižji sodišči odločati o tem, ali je kljub novo predloženi kazenski sodbi vojaškega sodišča predlagateljev predlog za vrnitev nepremičnin utemeljen, in zgolj v tem okviru dopuščati navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov. Pri tem ni pomembno, ali je v času odločanja v nadomestitvenem postopku že veljala določba tretjega odstavka 400. člena Novele ZPP-A ali ne, saj bi bila uporaba dokaza odločbe mestne zaplembene komisije v obeh primerih nedopustna.

14. S tem, ko je sodišče prve stopnje v nadomestitvenem postopku odločilo na podlagi novega dokaza, ki je (v zgoraj pojasnjenem smislu) presegal okvire sklepa o dovolitvi obnove, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev pa je vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve, saj je bila ta sprejeta izključno na podlagi nedovoljenega novega dokaza.

15. Navedeno kršitev postopka je predlagatelj uveljavljal v pritožbi, vendar je pritožbeno sodišče ni sankcioniralo. Tako je tudi samo ponovilo isto bistveno kršitev določb pravdnega postopka, zaradi katere se po 2. točki prvega odstavka 370. člena ZPP lahko vloži revizija.

16. Zato je revizijsko sodišče reviziji ugodilo in na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

17. Ker je revizijsko sodišče izpodbijana sklepa razveljavilo že zaradi zgoraj opisane kršitve, se ni ukvarjalo s trditvijo, da je odločitev nižjih sodišč v nasprotju z načelom pravičnosti. Prav tako ni odgovorilo na očitek o nedovoljenosti predloga za obnovo, saj revizija zoper sklep o dovolitvi obnove postopka ni dovoljena.

Op. št. (1): Takšna določba tretjega odstavka 400. člena ZPP je brez omejitev veljala pred sprejemom novele ZPP-A (Ur. l. RS, št. 96/2002), ki je začela veljati 29. 11. 2002. Novela ZPP-A pa je določila, da lahko stranke na prvem naroku nove glavne obravnave navajajo nova dejstva in predložijo nove dokaze le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti v dotedanjem postopku. Op. št. (2): Glej dr. Jože Juhart, Pravdni postopek, Časopisni zavod Uradni list SRS v Ljubljani, 1974, str. 477.