Jedro

Z dolgotrajnostjo postopka in pavšalnim zatrjevanjem o nekonkretiziranih vplivih nekih centrov moči in nekih posameznikov ni mogoče utemeljiti razumnega dvoma v nepristranskost sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

V tem denacionalizacijskem postopku sta predlagateljici 26.3.2007 vložili predlog za prenos pristojnosti na Okrožno sodišče v Ljubljani, ker menita, da krajevno pristojno Okrajno sodišče v A. v zadevi "ni v stanju vsebinsko odločiti". Gre za pritiske posameznikov oziroma predstavnikov denacionalizacijskih zavezancev, ki zavlačujejo postopek in v katerih interesu je, da se v zadevi ne odloči ali pa negativno odloči. V vmesnem času so že predlagali zemljiškoknjižni vpis spremembe lastništva kljub prepovedi iz 88. člena Zakona o denacionalizaciji. Če bo do tega prišlo, bo spet prišlo do novega zapleta v denacionalizacijskem postopku. V neposredni zvezi je tudi spor zaradi ničnosti pogodbe, katere predmet je pravni promet določenega dela nepremičnega premoženja in ki teče pri Okrajnem sodišču v A. Predlagateljici menita, da jima je onemogočeno sodno varstvo, ker je denacionalizacijska zadeva še vedno v postopku na prvi stopnji. Sodišče stališča revizijskega sodišča v razveljavitvenem sklepu v tej zadevi ne upošteva, ne upošteva tudi predloga predlagateljic, da naj izda vsaj delne sklepe glede posameznih sklopov premoženja. Zato sta predlagateljici subjektivno prepričani, da krajevno pristojno sodišče ni v stanju objektivno raziskati vseh dejstev prav zaradi vpliva neformalnih centrov moči in vplivnih posameznikov.

Predlog ni utemeljen.

Vrhovno sodišče lahko na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določi, da v zadevi postopa drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Glavni namen te zakonske določbe je v skladu z načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Med druge tehtne razloge v smislu navedene zakonske določbe pa sodijo okoliščine, ki sicer niso v neposredni zvezi s samim postopkom, lahko pa nanj vplivajo od zunaj in se nanašajo na celo sodišče. Prej povzete okoliščine, s katerimi predlagateljici utemeljujeta prenos pristojnosti, temeljijo na dolgotrajnosti postopka in na njunem subjektivnem prepričanju o zatrjevanih vplivih od zunaj. V zvezi s prvo okoliščino vrhovno sodišče ugotavlja, da je po razveljavitvi na revizijski stopnji v letu 2005 prvostopenjsko sodišče v zadevi kontinuirano delalo, kar izhaja med drugim tudi iz okoliščine, da je izdalo sklep v zvezi z vprašanjem sodne pristojnosti, pa je bila ta odločitev na pritožbeni stopnji razveljavljena, v nadaljevanju pa je opravljalo naroke in izvajalo dokaze. V zvezi z drugo okoliščino pa vrhovno sodišče ugotavlja, da gre za pavšalno zatrjevanje o nekonkretiziranih vplivih nekih centrov moči in nekih posameznikov, s čemer ni mogoče utemeljiti razumnega dvoma v nepristranskost sodišča. Zato je vrhovno sodišče zavrnilo neutemeljen predlog obeh predlagateljic.