Jedro

Zaradi psihotične simptomatike, ki ostaja nedostopna zdravljenju, si preiskovanka povzroča hudo škodo na svojem zdravju, saj se bolezenski simptomi postopno kronificirajo in v možganih povzročajo strukturne spremembe, kar posledično vodi v razvoj na zdravila odporne psihoze, kar pomeni, da je zdravljenje z zdravili kasneje mnogo manj uspešno oziroma celo neuspešno.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se udeleženka A. A. za šest do osem tednov sprejme na zdravljenje v varovani oddelek Psihiatrične klinike.

2. Zoper sklep sta se pritožila pooblaščenec nasprotne udeleženke in nasprotna udeleženka. O pritožbi pooblaščenca nasprotne udeleženke z dne 22. 12. 2022 je pritožbeno sodišče odločilo s sklepom I Cp 2096/2022 z dne 28. 12. 2022, o pritožbi udeleženke z dne 3. 1. 2023 pa odloča s tem sklepom.

V laični pritožbi je udeleženka navedla, da se ne strinja z zdravstvenim mnenjem dr. B. B. Navaja, da od kar se je vrnila s Travmatološke klinike v Ljubljani, neprestano čisti stanovanje, tako da po tleh ni nobenih smeti niti ostankov hrane. Ko jo je dr. B. B. obiskala na domu v spremstvu socialne delavke je bila zelo prijazna ter ji je rekla, da bo šla k psihiatru ali pa v dom za upokojence, vendar ji je nasprotna udeleženka odgovorila, da bo še naprej čistila stanovanje. V prostem času bere časopise, revije in rešuje križanke. V nadaljevanju pritožbe udeleženka obširno opisuje svoje preteklo in sedanje zdravstveno stanje ter senzorične zaznave iz okolja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je prvo sodišče dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo. Pravilno je uporabilo materialno pravo ter svojo odločitev utemeljilo z obširnimi, jasnimi in razumnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče sprejema kot pravilne.

5. V 39. členu Zakona o duševnem zdravju1 so določeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve in sicer: - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; - če je ogrožanje s prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje; - in če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. 6. Sodišče je na podlagi 43. člena ZDZdr postavilo izvedenko medicinske stroke, kot strokovno pomočnico, saj je lahko le s pomočjo strokovnega znanja, s katerim samo ne razpolaga, ugotovilo, ali so izpolnjene predpostavke iz citiranega 39. člena ZDZdr. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi pravilno oprlo na mnenje izvedenke psihiatrične stroke, ki ga nasprotna udeleženka ne na prvi stopnji ne v pritožbi zgolj s svojimi laičnimi ocenami ne omaje.

7. Sodna izvedenka psihiatrične stroke dr. B. B. je izdelala psihiatrično mnenje dne 20. 10. 2021. Sodišče je na naroku 2. 2. 2022 sodno izvedenko tudi zaslišalo, sodna izvedenka je nato nasprotno udeleženko ponovno pregledala ter izdelala dopolnitev izvedeniškega mnenja. Izvedenka je bila ponovno zaslišana na naroku 9. 12. 2022 ter je nato z vlogo z dne 9. 12. 2020 odgovorila še na dodatna vprašanja sodišča. 8. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedeniškega mnenja ter lastne zaznave ob zaslišanju nasprotne udeleženke ugotovilo, da je pri preiskovanki prisotna duševna bolezen neopredeljene neorganske psihoze, s klinično sliko shizofrenske simptomatike, da preiskovanka zaradi hudo motene presoje realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja s svojimi odločitvami nedvomno ogroža svoje zdravje in tudi življenje, ker sprejema odločitve sebi v škodo, kar je sodišče podrobneje opisalo na sedmi strani izpodbijanega sklepa. Zaradi psihotične simptomatike, ki ostaja nedostopna zdravljenju, si povzroča hudo škodo na svojem zdravju, saj se bolezenski simptomi postopno kronificirajo in v možganih povzročajo strukturne spremembe, kar posledično vodi v razvoj na zdravila odporne psihoze, kar pomeni, da je zdravljenje z zdravili kasneje mnogo manj uspešno oziroma celo neuspešno. Njene odločitve za nezdravljenje (udeleženka tudi v pritožbi navaja, da nima nobene duševne bolezni in da ne potrebuje zdravil) pa niso voljna in zavestna odločitev preiskovanke o njenem zdravljenju, ampak posledica bolezenskega stanja.

9. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj preiskovanka odločno odklanja zdravljenje v psihiatrični bolnišnici s privolitvijo ali vključitev v redno ambulantno psihiatrično obravnavo. Zaradi popolne odsotnosti uvida v bolezensko stanje tudi zdravljenje v sklopu nadzorovane obravnave za udeleženko ni primerno.

10. Sodišče prve stopnje je sledilo predlogu sodne izvedenke, da udeleženka potrebuje zdravljenje za čas šestih do osmih tednov. Tolikšni čas je potreben, da se pokaže vsaj delni odziv na predpisano medikamentozno zdravljenje. Zaradi utrjenosti psihotičnih simptomov in popolne odsotnosti uvida v bolezen po mnenju izvedenke hitrejšega okrevanja namreč ni pričakovati.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

1 V nadaljevanju ZDZdr.