Jedro

Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali če huje ogroža svoje zdravje, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, in (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotni udeleženec zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom do 16. 4. 2020. 2. Odvetnik nasprotnega udeleženca v pritožbi zoper sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi, podrejeno pa, naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Zakonski pogoji za pridržanje so ugotovljeni le pavšalno. Izvedensko mnenje ne dopušča zaključka, da je konkretno ogroženo življenje, zdravje ali podana možnost nastanka hude premoženjske škode. Ni izkazano, ali gre za duševno motnjo, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti ali okrnjeno sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Ni razvidno, ali bi bili možni milejši ukrepi. Mnenje izvedenca je povzeto, ni pa ocenjeno. Iz mnenja ne izhaja, da oseba ne bi jemala zdravil, v nadaljnji obrazložitvi pa je podana taka ugotovitev. Ni pojasnjen zaključek ne glede diagnoze, ne glede trajanja pridržanja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali če huje ogroža svoje zdravje, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, in (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. 5. Razlogi v izpodbijanem sklepu so skromni, a jih je ob upoštevanju v sklepu povzetih dokazov mogoče dopolniti v taki meri, da utemeljujejo sklep o obstoju zakonskih pogojev za zdravljenje osebe v varovanem oddelku psihiatrične bolnišnice za mesec dni.

6. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da je zaradi maniformnega vedenja kot izraza shizoafektivne psihoze pri osebi hudo motena presoja realnosti in da oseba zaradi navedenega ni sposobna obvladovati svojega ravnanja. Navedeno utemeljuje tudi sklep, da oseba ni sposobna sprejeti odločitve o lastnem zdravljenju. Ugotovitvi, da je oseba ob klicu na pomoč izražala samomorilnost in da so ravnanja v fazi bolezni, v kateri se nahaja, zelo nepredvidljiva, dajeta podlago za sklep, da oseba ogroža svoje življenje. Ni odločilno, ali je do poslabšanja stanja prišlo zaradi opustitve predpisane terapije. Bistveno je, da je za odpravo ogrožanja potrebno redno jemanje zdravil, da oseba medikamentozno zdravljenje odklanja in da ga je ob upoštevanju stanja, v katerem je oseba, mogoče zagotoviti le ob rednem nadzoru v bolnišničnem okolju. Da je odnos osebe do rednega jemanja potrebne terapije najmanj ambivalenten, izhaja iz njene izpovedbe. Ob ugotovitvi, da ima oseba hudo moteno presojo realnosti in ne zmore obvladovati svojih ravnanj, pa je prepričljiv tudi sklep, da manj invaziven ukrep ne pride v poštev. Odločitev o trajanju zdravljenja na zaprtem oddelku temelji na mnenju izvedenca, da je v enem mesecu pričakovati izboljšanje zdravstvenega stanja osebe.

7. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podani niti razlogi, ki jih je pritožbeno sodišče dolžno preizkusiti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

8. O stroških pritožbenega postopka bo odločilo sodišče prve stopnje.