Jedro

Pritožba proti sklepu o mirovanju postopka (četrti odstavek 217. člena ZPP) ne zadrži njegove izvršitve (prvi odstavek 218. člena ZPP) in če postopek miruje, ne prenehajo teči z zakonom določeni roki (prvi odstavek 217. člena ZPP) in tako tudi ne rok 4 mesecev, znotraj katerega mora stranka predlagati nadaljevanje postopka (tretji odstavek 217. člena ZPP), če pač želi, da pravda teče naprej.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je med drugim zavrnilo tožnikov predlog za nadaljevanje postopka, štelo tožbo za umaknjeno in postopek ustavilo - ker je ugotovilo, da nobena izmed strank v štirih mesecih, odkar je nastopilo mirovanje, ni predlagala nadaljevanja postopka.

Višje sodišče je tožnikovo pritožbo proti temu sklepu zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bila izpodbijana odločba izdana v skladu z določbami zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Proti sklepu tega sodišča in "proti vsem listinam, izdanim v 13 let trajajočem postopku" je tožnik vložil revizijo, s katero predlaga, naj ga vrhovno sodišče kot neutemeljen "zasnovan na laži in prevari", zavrne in o stvari sami razsodi tako, da bo toženec dolžan plačati 45.000,00 kg sena. Trdi, da je sodišče brez pravne osnove postopek ustavilo. Ko je bil razpisan narok, je zastopnik obolel, za ta narok najeti drugi odvetnik pa je zlorabil pooblastilo.

Na vročeno revizijo tožena stranka ni odgovorila, pristojni javni tožilec pa se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Predmet tega revizijskega postopka je lahko le sklep sodišča druge stopnje, ki je naveden v uvodu te odločbe, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 400. člena ZPP), ne pa tudi druge odločbe, izdane med postopkom, saj zoper njih revizija ni dovoljena. Povedano velja tudi za sklep, s katerim je sodišče ugotovilo mirovanje.

Pritožbeno sodišče je utemeljeno potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, da se šteje tožba za umaknjeno (mimogrede naj bo omenjeno, da bi moralo sodišče tožnikov predlog za nadaljevanje postopka, ki ga je podal zunaj roka iz tretjega odstavka 217. člena ZPP, zavreči kot nedopusten - prepozen in ne zavrniti; kadar se šteje tožba za umaknjeno, se postopek konča, ne pa ustavi, saj je ustavitev pravdnega postopka mogoča le ob pogojih iz 19. člena ZPP). Postopek v tej zadevi je miroval od 2.2.1993 dalje, in to je sodišče prve stopnje z deklaratornim sklepom tudi ugotovilo in pritožbeno sodišče takšno odločitev potrdilo. Čeprav se je tožnik pritožil proti temu sklepu in je bila, kot pravkar povedano, pritožba zavrnjena, sklep pa potrjen in tožniku vročen sklep o slednjem 16.11.1993, bi moral tožnik, če naj bi bil varovan štirimesečni rok za podajo predloga za nadaljevanje postopka iz tretjega odstavka 217. člena ZPP, predlagati nadaljevanje postopka v 4 mesecih, odkar je postopek miroval, se pravi do preteka dne 2.6.1993, kot je to pojasnilo že sodišče prve stopnje. Zakaj, pritožba proti sklepu o mirovanju postopka (četrti odstavek 217. člena ZPP) ne zadrži njegove izvršitve (prvi odstavek 218. člena ZPP) in če postopek miruje, ne prenehajo teči z zakonom določeni roki (prvi odstavek 217. člena ZPP) in tako tudi ne rok 4 mesecev, znotraj katerega mora stranka predlagati nadaljevanje postopka (tretji odstavek 217. člena ZPP), če pač želi, da pravda teče naprej.

Zaradi uvodoma omenjenega dopustnega predmeta revizije njenih trditev o najetem odvetniku za narok, na katerem je prišlo do mirovanja postopka, ni mogoče upoštevati. Pravno nepomembne so tudi trditve o utemeljenosti zahtevka, saj se v tem revizijskem postopku obravnavajo le procesna vprašanja, ki se tičejo končanja postopka zaradi zakonske domneve o umiku tožbe.

Za smiselno zatrjevano kršitev določb pravdnega postopka torej ne gre, in ker tudi ne gre za revizijski razlog, na katerega mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (393. člen ZPP).