Jedro

Če je bila koncesija podeljena za opravljanje dejavnosti na točno določeni lokaciji, pomeni sprememba sedeža opravljanja dejavnosti tako pomemben element v koncesijskem razmerju, da je treba razmerje na novo urediti s spremembo že izdane odločbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, št. U 192/2000-9 z dne 5.2.2002.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper dopolnilno odločbo tožene stranke z dne 16.5.2000. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti Občine Ž. z dne 20.3.2000. Z njo je organ prve stopnje odločil, da se odločba o podelitvi koncesije z dne 12.4.1994 v 1. točki spremeni tako, da se glasi: "D.I., dr. med., rojenemu 12.3.1945, stanujočemu v P., P., se podeljuje koncesija za opravljanje splošne medicine v prostorih zdravstvene postaje v L., K., p. P. in v prostorih poslovno-stanovanjskega objekta P.".

Navedena odločba se v 4. točki spremeni tako, da se glasi: "Koncesionar je dolžan javno službo iz prejšnjega odstavka začeti opravljati na teh lokacijah v enem mesecu po sklenitvi aneksa k pogodbi h koncesiji, sicer se mu koncesija odvzame. Na lokaciji v Zdravstveni postaji L., K., p. L. se koncesijska dejavnost splošne medicine opravlja najmanj dvakrat tedensko po 4 ure in na lokaciji v P. najmanj trikrat tedensko".

Po presoji sodišča prve stopnje je odločitev tožene stranke pravilna. Kot nesporno med strankama ugotavlja, da je Občina Ž. v letu 1994 izdala odločbo o podelitvi koncesije za opravljanje splošne medicine v prostorih Zdravstvene postaje v L. (1.točka izreka odločbe) in v 5. točki določila obveznost tožnika, da je dolžan sporočiti pričetek opravljanja javne službe in vsako spremembo iz 1. točke odločbe Sekretariatu za družbenoekonomski razvoj in finance Občine Ž. Iz upravnih spisov povzema ugotovitev, da je tožnik opravljanje zdravstvene dejavnosti preselil iz Zdravstvene postaje v L. na lokacijo v P. Sodišče prve stopnje se v razlogih obrazložitve sklicuje na Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 26/92, 13/93, 45/94, 7/95, 8/96 in 8/99, ZZDej). Ugotavlja, da po določbi 43. člena ZZDej, ki določa sestavine pogodbe o koncesiji, določitev lokacije ni obvezna sestavina pogodbe in da ZZDej nima določb o spremembi koncesijske pogodbe. V 44. členu ZZDej je določen le postopek odvzema koncesije, če se ugotovi, da koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi, odločbo o koncesiji ter pogodbo o koncesiji. V obravnavanem primeru, ko so se od izdaje odločbe o koncesiji zaradi spremembe sedeža opravljanja dejavnosti razmere spremenile, je bilo treba razmerje glede vprašanja lokacije, na kateri mora tožnik opravljati dejavnost, urediti drugače, kot je bilo urejeno v prvotni odločbi z dne 12.4.1994. Presodilo je, da je ureditev mogoča le z izdajo nove odločbe, ki pa po vsebini predstavlja spremembo prvotno izdane. Z dopolnilno odločbo je bilo tožniku naloženo opravljanje dejavnosti na lokaciji, ki je bila določena v koncesijski pogodbi in na lokaciji, ki si jo je izbral sam.

Zavrnilo je tožbeni ugovor glede navedb, da je tožnik v skladu z določbo 1. točke odločbe z dne 12.4.1994, obvestil Sekretariat za družbenoekonomski razvoj in finance Občine Ž., da bo opravljal dejavnost na lokaciji v P. in tudi zaprosil za spremembo lokacije, vendar je prejel odgovor, da njegovemu predlogu ni mogoče ugoditi, ker v koncesijski pogodbi ni navedena lokacija, na kateri opravlja dejavnost. Po stališču sodišča prve stopnje dopis Občine Ž. z dne 28.1.1998 le potrjuje, da občina spremembe sedeža dejavnosti ni potrdila, prav iz razloga, ker lokacija kamor je tožnik preselil dejavnost, ni posebej navedena v odločbi o podelitvi koncesije oziroma koncesijski pogodbi.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi sklicevanje tožnika na določbo 5. točke izreka odločbe z dne 12.4.1994, v kateri je določeno, da mora koncesionar sporočiti pričetek opravljanja javne službe in vsako spremembo iz te odločbe Sekretariatu za družbenoekonomski razvoj in finance Občine Ž., kar je z obvestilom tudi storil. Sodišče prve stopnje meni, da je namen te določbe, da je koncedent seznanjen z vsako spremembo, ki je predmet koncesijske pogodbe, ne pa, da bo na vsako spremembo tudi pristal. Kot pavšalne navedbe, ki jih tožnik ni izkazal, je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi tožbeni ugovor, da se je tožnik strinjal, da bo opravljal dejavnost na obeh lokacijah, vendar ob pogoju, da mu koncedent zagotovi sredstva za opravljanje javne službe.

Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 72. člena ZUS. Ponavlja tožbene navedbe, da mu je bila podeljena koncesija za opravljanje splošne medicinske dejavnosti v prostorih Zdravstvene postaje L., v 5. točki izreka te odločbe pa je bilo določeno, da mora pričetek opravljanja javne službe in vsako spremembo iz prve točke sporočiti Sekretariatu za družbenoekonomski razvoj in finance Občine Ž. Tožnik je v skladu s to določbo pristojno službo obvestil o spremembi lokacije opravljanja dejavnosti in zaprosil za spremembo odločbe. Zdravstveno dejavnost opravlja v skladu z zakonom in pogodbo o koncesiji v občini, ki mu jo je koncesija dodelila. Zakon in pogodba ne določata lokacije, zato za izdajo dopolnilne odločbe ni bilo pravne podlage. Navaja, da ne more zagotoviti vsega potrebnega za opravljanje zdravstvene dejavnosti na dveh lokacijah, saj v prostorih nekdanje Zdravstvene postaje v L. ni niti najosnovnejše opreme, med katero sodi predvsem inštrument - čitalec kartice zdravstvenega zavarovanja. Lokacija v P. ima tudi sicer vse prednosti, saj gre za moderno urejeno ordinacijo z lekarno v isti stavbi, kamor bi pacienti morali prihajati tudi, če bi opravljal dejavnost v L. Tudi večina pacientov selitvi lokacije ne nasprotuje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Koncesijo za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti po določbi 42. člena ZZDej podeli z odločbo občinski oziroma mestni upravni organ, pristojen za zdravstvo, s soglasjem ministrstva, pristojnega za zdravstvo. Razmerje v zvezi z opravljanjem javne službe in pogoje, pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo, uredita koncesionar in koncedent s pogodbo o koncesiji, ki je urejena v 43. členu ZZDej. V obravnavanem primeru je bila tožniku z odločbo z dne 12.4.1994 podeljena koncesija za opravljanje splošne medicine v prostorih Zdravstvene postaje v L. Zaradi ureditve razmerja v zvezi z opravljanjem zdravstvene dejavnosti v skladu z odločbo o podelitvi koncesije sta tožnik in koncendent sklenila pogodbo o koncesiji z dne 29.4.1994. Res je, da lokacija opravljanja dejavnosti v navedeni pogodbi izrecno določena, vendar iz vsebine pogodbe izhaja, da je sklenjena v izvrševanju odločbe o podelitvi koncesije z dne 12.4.1994, kjer pa je kot sedež opravljanja dejavnosti določena Zdravstvena postaja v L. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je bila tožniku podeljena koncesija za opravljanje dejavnosti na točno določeni lokaciji in ne le za območje občine. Dejstvo, da sta se pogodbeni stranki sporazumeli za opravljanje dejavnosti na točno določeni lokaciji, potrjuje tudi ponudba tožnika za podelitev koncesije za zasebno zdravstveno dejavnost z dne 7.12.1993, v kateri je predlagal podelitev koncesije za opravljanje dejavnosti v L. in v P. Zato se pritožbeno sodišče strinja tudi s presojo sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi sprememba sedeža opravljanja dejavnosti pomeni tako pomemben element v koncesijskem razmerju, da je treba razmerje na novo urediti s spremembo že izdane odločbe. Sicer pa se je tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe strinjal, da se izda dopolnilna odločba, s tem, da se doda sedež opravljanja dejavnosti v P., ob pogoju, da mu koncedent zagotovi računalniško opremo. Navedeno izhaja iz zapisnika z dne 29.2.2000, čemur niti ne ugovarja. Iz odpravka sklepa zapisnika 4. seje KS L. pa izhaja, da se Svet KS L. strinja s predlogom Občine Ž., da se nabavi računalnik za potrebe zdravnika dr. I.D. in se mu ga da v uporabo. Pritožbeno sodišče se strinja, da tožnik ne more uspeti z ugovorom, da mu konecndent ni zagotovil računalniške opreme. V skladu z določbo 43. člena ZZDej bi bila sredstva, ki jih mora za opravljanje dejavnosti tožnika zagotoviti koncedent, predmet pogodbe o koncesiji.

Tudi drugi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Res je, da 2. odstavek 43. člena ZZDej izrecno kot sestavine pogodbe o koncesiji ne navaja tudi lokacije, vendar to ne pomeni, da stranki ne bi smeli s pogodbo določiti tudi drugih pogojev. Na to kaže že zakonska določba, ki v 2. odstavku določa, kaj se "predvsem" s pogodbo ureja. Zato ni utemeljen tožbeni ugovor, da v ZZDej ni pravne podlage za določitev lokacije, na kateri mora tožnik opravljati dejavnost. Na tožbene ugovore, ki jih tožnik uveljavlja tudi v pritožbi in se nanašajo na dopis Občine Ž. z dne 28.10.1998 in na 1. in 5. točko odločbe o koncesiji, je po presoji pritožbenega sodišča pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje.

Neutemeljeni so tudi pritožbeni ugovori glede zagotavljanja kvalitetnega zdravstvenega varstva, saj se ne nanašajo na pravno in dejansko podlago izpodbijane sodbe.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.