Jedro

Sodišče druge stopnje soglaša, da določbi 5. člena ZLPP in 17. člena ZSKZG urejata specifično situacijo, kot posledico vzpostavitve državne lastnine na določenih kmetijskih zemljiščih ter sta omogočili prejšnjim upravljalcem sklenitev zakupnih pogodb s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov (tožnik) za podržavljena zemljišča ter jim (prejšnjim upravljalcem), v primeru, da so sklenili zakupno pogodbo, omogočili pobot kupnine (zneska, ki so ga upravljalci plačali za zemljišča, ki so po ZLPP postala last države).

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da v celoti glasi: „Tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki zahteva od tožene stranke plačilo zneska 4.310,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 2. 2019 dalje, v roku 15 dni se zavrne.“

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženec) dolžna plačati tožeči stranki (v nadaljevanju tožnik) znesek 4.310,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 2. 2019. 2. Toženec vlaga pritožbo iz razloga napačne uporabe materialnega prava, saj je prepričan, da je Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - (v nadaljevanju ZFPPIPP) glede pravic kupca poslovne celote v stečaju tisto materialno pravo, ki ga je potrebno uporabiti in je lex specialis, saj določba 343. člena ZFPPIPP ne pozna izjem ter ga zato ni mogoče razlagati drugače kot določba glasi. Stečajni dolžnik V. d.o.o. kot zakupnik je imel sklenjeno zakupno pogodbo s tožnikom, v kateri je bila v 4. členu dogovorjena pravica do pobota še ne pobotanega dela revalorizirane kupnine z zakupnino. Kot izhaja iz zakupne pogodbe je imel zakupnik na dan 31. 12. 2013 skupaj za 41.078,01 EUR nepobotane revalorizirane kupnine. Tožnik je zatrjeval, da je kot univerzalni pravni naslednik vstopil v položaj stečajnega dolžnika in pridobil vse materialnopravne pravice, povezane z zgoraj navedeno zakupno pogodbo, torej tudi pravico do pobota. Tudi sicer 4. člen zakupne pogodbe jasno določa, da je pravica do pobota vezana na zakupno pogodbo in da preneha šele s prekinitvijo zakupa. Toženec meni, da je sodišče napačno uporabilo določbo 343. člena ZFPPIPP v povezavi z določbama 5. člena ZLPP in 17. člena ZSKZ, za katera je štelo, da sta specialna predpisa. Na podlagi navedenih zakonov naj bi pravico do pobota kupnine za odplačno pridobljena zemljišča z zakupnino imela le podjetja, ki so gospodarila z zemljišči v družbeni lastnini in so z državo sklenila zakupno pogodbo, kar je materialnopravno napačno.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo zavrača vse pritožbene očitke. Sklicuje se na identično zadevo, v kateri je kot tožnik, terjal plačilo zakupnine za leto 2015 - zadeva I Cp 29/2019 in je drugostopno sodišče v obrazložitvi izrecno poudarilo, da toženec nima pravice do pobota kupnine z zakupnino, s sklicevanjem na določbo 5. člena ZLP in 17. člena ZSKZ.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeni preizkus zadeve je pokazal, da sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni storilo kršitev pravil postopka na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti (določba 350.člena ZPP), ter da je pravilno ugotovilo dejansko stanje, ki pritožbeno tudi ni sporno. Treba pa je pritrditi pritožbi, da je sodišče ugotovljeni konkretni dejanski stan zmotno materialno pravno okvalificiralo, konkretno napačno uporabilo določbe 343. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), v povezavi z določbama 5. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (v nadaljevanju ZLPP) in 17. člena Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju ZSKZ).

6. Dejansko stanje zadeve je naslednje: -tožnik uveljavlja plačilo zakupnine na podlagi računa z dne 23. 1. 2019 ter navaja(1), da je dolg toženca nastal na podlagi Zakupne pogodbe številka 31-10585/2014 z dne 7. 7. 2014, ki je bila sklenjena med tožnikom kot zakupodajalcem in V. d.o.o. - v stečaju kot zakupojemalcem. Predmet te zakupne pogodbe so bila kmetijska zemljišča s parc. št. 41/1, parc. št. 3984/4 in parc. št. 4020/2 vse k.o. X v lasti R in v upravljanju tožnika, v skupni površini 10,0101 hektarov. Zakupnina za ta zemljišča je za leto 2016 znašala 1.544,00 EUR, za leto 2017 1.383,40 EUR in za leto 2018 1.383,40 EUR, skupaj 4.310,80 EUR. Ta znesek v obravnavani pravdi terja tožnik od toženca.

- toženec je v stečajnem postopku St 1017/13 sklenil z upraviteljem stečajnega dolžnika V. d.o.o., v stečaju, dne 29. 10. 2014 prodajno pogodbo o prenosu premoženja, ki predstavlja poslovno celoto(2). Sodišče je v tem stečajnem postopku izdalo dne 3. 12. 2014 sklep(3) iz katerega med drugim izhaja, da je toženec vstopil v pravni položaj stečajnega dolžnika V., d. za p. in p. s., c., v. p., n., u. in v. z. p. d.o.o. - v stečaju, K. ulica 2, M.S., kot njegov univerzalni pravni naslednik, pri upravljanju dejavnosti nasada drevesnic, predvsem v tiste, ki se nahajajo na parc. št. 41/1, 3984/4 in 4020/2 k.o. X, na podlagi sklenjene Zakupne pogodbe številka 31-10585/2014, z dne 7.7.2014, sklenjene med stečajnim dolžnikom in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

7. Sodišče druge stopnje soglaša, da določbi 5. člena ZLPP in 17. člena ZSKZG urejata specifično situacijo, kot posledico vzpostavitve državne lastnine na določenih kmetijskih zemljiščih ter sta omogočili prejšnjim upravljalcem sklenitev zakupnih pogodb s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov (tožnik) za podržavljena zemljišča ter jim (prejšnjim upravljalcem), v primeru, da so sklenili zakupno pogodbo, omogočili pobot kupnine (zneska, ki so ga upravljalci plačali za zemljišča, ki so po ZLPP postala last države). Ta specialna predpisa sta uredila vprašanje odškodnine za zemljišča prenesena na državo ali občine in določila, da je edina oblika odškodnine, do katere so prejšnji imetniki pravice uporabe (prejšnji upravljalci) upravičeni, pobotanje z bodočo najemnino za ta kmetijska zemljišča. Sklenitev zakupne pogodbe ni bila avtomatična, zakon je upravičencem dajal opcijo, da pogodbo sklenejo, po drugi strani pa sklad (tožnik) sklenitve zakupne pogodbe, če so bili izpolnjeni pogoji, ni mogel odkloniti.

8. Z upoštevanjem citiranih določb sta torej tožnik ter V. d.o.o., v stečaju sklenila tudi Zakupno pogodbo z dne 7.7. 2014, na podlagi katere v obravnavani zadevi tožnica od toženca kot univerzalnega pravnega naslednika terja plačilo zakupnine. V tej zakupni pogodbi sta tožnik ter družba V. d.o.o. - v stečaju med drugim dogovorila, da se za leto 2014 zakupnina v višini 1.304,77 EUR na podlagi 5. člena ZLPP pobota z revalozirano kupnino, ki jo je za ta zemljišča plačal zakupnik - nekdanji upravljalec teh zemljišč. Nadalje sta v tej pogodbi ugotovila, da preostali še ne pobotani del kupnine na dan 31. 12. 2013 znaša 41.078,00 EUR. Toženec je že v ugovoru zoper sklep o izvršbi navajal(4), da se terjatev tožnika z naslova zakupnine vsakoletno pobota s kupnino, to je s terjatvijo, ki jo ima zakupnik do zakupodajalca(5) ter se skliceval na določbo 4. člena zakupne pogodbe.

9. Katere pravice je toženec kot kupec poslovne celote pridobil, določa 343. člen ZFPPIPP. V drugem odstavku poleg lastninske pravice primeroma našteva pravice, ki so povezane s pravnim položajem stečajnega dolžnika pri opravljanju podjema: koncesije, soglasja, pravica do najema zakupa … Pri tem zakon glede koncesij, soglasij in dovoljenj izrecno zapiše, „da na kupca te pravice ne preidejo, če zakon za posamezno vrsto koncesije oziroma soglasja določa, da z začetkom stečajnega postopka nad imetnikom te pravice, le-ta preneha.“ Sodišče druge stopnje zato ne more soglašati z razlago, da med prej ugotovljenimi premoženjskimi pravicami toženca (po določbi 343. člena ZFPPIPP), zaradi specialnosti določb 5. člena ZLPP ter 17. člena ZSKZG, ni mogoče priznati pravice do pobota kupnine z zakupnino.

10. Drži sicer, da je pravica do pobota po določbi 5. člena ZLPP vezana na dejstvo, da je prejšnji upravljalec, ki je izkazal odplačno pridobitev kmetijskih zemljišč, sklenil s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov zakupno pogodbo ter, da znesek plačane kupnine ne predstavlja samostojne terjatve, ki bi jo upravljalec (oziroma toženec kot univerzalni pravni naslednik) lahko izterjal bodisi od države bodisi od Sklada, niti ni ta terjatev v pravnem prometu(6). Določbi 5. člena ZLPP in 17. člena ZSKZ res urejata specialno področje, vendarle pa ju je v obravnavani zadevi potrebno razlagati ob uporabi določbe 343. člena ZFPPIPP, ki določa, da s plačilom kupnine preidejo na kupca kot pravnega naslednika stečajnega dolžnika tudi vse pravice, ki so povezane s pravnim položajem stečajnega dolžnika pri opravljanju podjema. Sodišče druge stopnje zato meni, da v obravnavanem primeru določbi 5. člena ZLPP in 17. člena ZSKZG ne moreta izključiti toženčeve pravice do pobota kupnine (ki še ni bila pobotana) z vtoževano zakupnino. Kot je že bilo poudarjeno, je z nakupom poslovne celote stečajnega dolžnika, ki je imel sklenjeno zakupno pogodbo s tožnikom in na podlagi katere terja od toženca zakupnino, toženec vstopil tudi v pravni položaj stečajnega dolžnika kot zakupojemalca po Zakupni pogodbi z dne 7. 7. 2014. Iz določbe 4. člena te zakupne pogodbe pa izhaja, da znaša še nepobotani del kupnine z zakupnino 41.078,01 EUR.

11. Zato je utemeljen ugovor toženca, da so se terjatve tožnika z naslova zakupnine za leta 2016, 2017 in 2018, skupaj v znesku 4.310,80 EUR, pobotale s terjatvijo z naslova kupnine za odplačno pridobljena kmetijska zemljišča družbe V. d.o.o., v stečaju, katere univerzalni pravni naslednik je toženec in je potrebno tožbeni zahtevek na plačilo zakupnine zavrniti.

12. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo ter odločitev sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožnika v celoti zavrnilo (5. alineja 358. člena ZPP).

(1) Navedbe pod I v pripravljalni vlogi tožnika z dne 17. 6. 2019, s katero je v skladu s pozivom sodišča podal pravno relevantne navedbe, predložil dokaze ter oblikoval tožbeni zahtevek - list. št. 41. (2) Tretji odstavek 343. člena ZFPPIPP: Pri vstopu v pravne položaje iz drugega odstavka tega člena kupec velja za univerzalnega pravnega naslednika stečajnega dolžnika. (3) Na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZFPPIPP. (4) Na list št. 18 v spisu (5) Določba 4. člena Zakupne pogodbe št. 31- 10585/2014, z dne 7.7.2014 – Priloga B2 (6) Slednje izhaja tudi iz določbe 4. člena Zakupne pogodbe.