Jedro

Sodišče prve stopnje ni upoštevalo dejstva, da gre za predlog novo nastale družbe, ki se procesno nanaša na položaj iz drugega odstavka 190. člena ZPP in ga je v primerljivi zadevi univerzalnega pravnega nasledstva II Ips 553/2004 z dne 25. 8. 2005 obravnavalo tudi Vrhovno sodišče RS. Pojasnilo je, da ni razloga, da navedene določbe ne bi bilo mogoče uporabiti tudi v primeru, ko stvar ali pravica, o kateri teče pravda, preide na pravnega naslednika z oddelitvijo gospodarske družbe kot statusne spremembe, pri kateri je izrecno določeno, da gre za univerzalno nasledstvo, a s tem pristavkom, da prenosna družba še naprej obstaja kot pravni subjekt. Bistvo določbe drugega odstavka 190. člena ZPP namreč ni v tem, da bi moralo iti za singularno nasledstvo, marveč v tem, da ščiti pravno zavarovane interese vseh vpletenih subjektov. Prav zato je za ugoditev predlogu, ki ga poda pravni naslednik, potrebno soglasje obeh strank. Tožeče stranke zato, ker gre smiselno za umik tožbe z njene strani, tožene stranke pa zato, ker lahko tožeča stranka umakne tožbo le s soglasjem tožene stranke.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom v točki I izreka odločilo, da se predlogu družbe M. S. trgovina in storitve d.o.o., da vstopi v postopek I Pg 66/2014 namesto sedanje tožeče stranke (v nadaljevanju tožnice), ne ugodi. V točki II izreka je odločilo, da se obravnavani pravdni postopek z dnem 10. 12. 2014 začetka stečaja nad tožnico prekine, nadaljeval pa se bo, ko ga bo prevzel upravitelj.

2. Čeprav je v uvodu pritožbe izrecno navedeno, da se tožnica pritožuje zoper točko II izreka, družba M. S. trgovina in storitve d.o.o. pa zoper točko I izreka, iz vsebine (enovite) pritožbe v nadaljevanju izhaja, da tožnica izpodbija tako točko I in kot tudi točko II izreka. Obe sklep izpodbijata zaradi kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Po njunem mnenju „odločitev ni pravilna in ni zakonsko utemeljena“.

Tožnica poudarja, da bodo zaradi nadaljevanja postopka stečajni masi nastali stroški, hkrati pa bi morala nadaljevati postopek glede terjatve, ki ji ne pripada več. Za prekinitev postopka ni nobenega razloga, saj je univerzalni pravni naslednik pravočasno predlagal, da vstopi v postopek namesto dosedanje tožeče stranke. Je namreč edini nosilec pravic in obveznosti, ki se nanašajo na „izčlenjen del prvotne tožeče stranke“. Novo nastala družba ima svoje lastno premoženje, katerega del je tudi terjatev, ki je predmet tega gospodarskega spora. Nastala je v postopku finančnega prestrukturiranja prvotne tožeče stranke (221o. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - v nadaljevanju ZFPPIPP), kar je bilo pojasnjeno že v predlogu z dne 7. 1. 2015. To je družba M. S. trgovina in storitve d.o.o. zatrjevala in dokazovala z vpogledom spis St 2797/2013. Sodišče prve stopnje je predlagane dokaze izvedlo, spremembe tožbe na aktivni strani pa ni dopustilo, ker tožnica še vedno obstaja in ima sposobnost biti stranka. Pritožnik k pritožbi prilaga izpis iz NFP - dela delilnega načrta, ki zajema tudi terjatev do toženke. Odločitev sodišča prve stopnje je napačna, saj tožnica ni več imetnica terjatve in zaradi posebnih stečajnih pravil z njo tudi procesno ne more razpolagati. Izčlenitev dela premoženja insolventne družbe in nastanek novega subjekta je nasledstvo „sui generis“, ki ga dosedanji procesni instituti ne pokrivajo. Po prepričanju pritožnikov bi bilo na mestu uporabiti drugi odstavek 190. člena ZFPPIPP in dovolitev spremembe tožbe vezati na privolitev obeh strank.

Pritožnika predlagata, da sodišče prve stopnje izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je zadevo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

5. Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da pritožnika utemeljeno opozarjata na procesno določbo drugega odstavka 190. člena ZPP, ki je sodišče prve stopnje pri sprejemu odločitve ni uporabilo, pa bi jo moralo uporabiti. Ker bi to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost sodne odločbe, in je zaradi tega podana (relativna) bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep (v celoti) razveljaviti.

6. Iz odločbe VS RS II Ips 553/2004 z dne 25. 8. 2005, ki jo je očitno (delno) povzelo tudi sodišče prve stopnje (točka 5 obrazložitve), čeprav je ni citiralo, izhaja, kateri so tisti procesni položaji, pri katerih prihaja do subjektivnih sprememb na strani tožeče stranke. Med njimi sta tudi nadaljevanje postopka po pravnih naslednikih pravne osebe, ki je prenehala (prvi odstavek 208. člena ZPP) in odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda, ob pogoju, da v to privolita obe stranki (drugi odstavek 190. člena ZPP).

7. Če je prvotna stranka (pravna oseba) prenehala obstajati in v skladu s 3. točko prvega odstavka 205. člena ZPP pride do prekinitve postopka, se le - ta v skladu s prvim odstavkom 208. člena ZPP nadaljuje, ko ga pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, da to storijo.

8. V obravnavani zadevi prvotna stranka (pravna oseba) ni prenehala (čeprav je v stečaju, ima še vedno sposobnost biti stranka postopka). Ima pa novo nastala družba, ki je nastala v postopku izčlenitve z ustanovitvijo nove družbe ali več novih družb po prvem odstavku 221o. člena ZFPPIPP (kot v primeru statusnih sprememb kapitalskih družb po Zakonu o gospodarskih družbah - delitev kapitalskih družb z razdelitvijo, oddelitvijo in izčlenitvijo iz 623. člena citiranega zakona), in je (nova) nosilka materialno pravnih upravičenj v zvezi s sporno terjatvijo, interes ne le da se pridruži tožeči stranki, ampak, da jo v postopku nadomesti.

9. Res je, kar navaja sodišče prve stopnje v točki 5 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da se tožeča stranka tožbenemu zahtevku ni odpovedala ali tožbo ob pogojih iz 188. člena ZPP umaknila. Res je tudi, da ima novo nastala družba (načeloma) možnost, da vstopi v pravdo kot sosporniški intervenient, ki ima položaj enotnega sospornika (prvi odstavek 202. člena ZPP). Ni pa pravilen nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da novo nastala družba (pod nobenim pogojem) ne more vstopiti v pravdo kot nova in edina tožeča stranka namesto prvotne tožeče stranke, ki še vedno obstaja in ima še vedno sposobnost biti stranka.

10. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo dejstva, da gre za predlog novo nastale družbe, ki se procesno nanaša na položaj iz drugega odstavka 190. člena ZPP in ga je v primerljivi zadevi univerzalnega pravnega nasledstva II Ips 553/2004 z dne 25. 8. 2005 obravnavalo tudi Vrhovno sodišče RS. Pojasnilo je, da ni razloga, da navedene določbe ne bi bilo mogoče uporabiti tudi v primeru, ko stvar ali pravica, o kateri teče pravda, preide na pravnega naslednika z oddelitvijo gospodarske družbe kot statusne spremembe, pri kateri je izrecno določeno, da gre za univerzalno nasledstvo, a s tem pristavkom, da prenosna družba še naprej obstaja kot pravni subjekt. Bistvo določbe drugega 190. člena ZPP namreč ni v tem, da bi moralo iti za singularno nasledstvo, marveč v tem, da ščiti pravno zavarovane interese vseh vpletenih subjektov. Prav zato je za ugoditev predlogu, ki ga poda pravni naslednik, potrebno soglasje obeh strank. Tožeče stranke zato, ker gre smiselno za umik tožbe z njene strani, tožene stranke pa zato, ker lahko tožeča stranka umakne tožbo le s soglasjem tožene stranke.

11. Ker je sodišče prve stopnje predlog novo nastale družbe zavrnilo, ne da bi upoštevalo določbo drugega odstavka 190. člena ZPP, ki predvideva (tudi) soglasje tožene stranke v primeru odtujitve stvari ali pravice o kateri teče pravda (tožeča stranka s predlogom soglaša), to pa bi lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost odločbe (prvi odstavek 339. člena ZPP), je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep, tako v točki I in točki II razveljaviti, in zadevo vrniti v nov postopek.

12. V novem postopku naj sodišče prve stopnje listino - Obvestilo o spremembi tožeče stranke z dne 7. 1. 2005 pošlje toženi stranki, s pozivom, da se izjasni, ali privoli, da družba M. S. trgovina in storitve d.o.o. kot nosilec materialno pravnih upravičenj namesto tožeče stranke vstopi v postopek, nato pa o predlogu ponovno odloči. 13. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na 3. točki 365. člena ZPP.

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Tisti, ki je pridobil stvar ali pravico, o kateri teče pravda, more stopiti v pravdo namesto tožeče stranke oziroma tožene stranke samo tedaj, če v to privolita obe stranki.