Jedro

Tožeča stranka - stečajni dolžnik - je izpodbijala več pravnih dejanj sklenitve in izpolnitve asignacij, s katerimi je toženi stranki poplačala več obveznosti. V takem primeru je za presojo dovoljenosti revizije odločilna vrednost vsakega izpodbijanega pravnega dejanja posebej.

Revizijo je vložil samostojni podjetnik posameznik varilske stroke, zato ni dovoljena in jo revizijsko sodišče zavrže, ne da bi preizkusilo, ali ima revident opravljen pravniški državni izpit.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so pravna dejanja sklenitve petih asignacij, na podlagi katerih je prišla tožena stranka do poplačila petih terjatev, brez učinka proti stečajni masi tožeče stranke. Zato je razsodilo, da mora tožena stranka stečajni masi vrniti prejeta plačila v skupnem znesku 5.200.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pritožbeno sodišče je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Sodbo sodišča druge stopnje izpodbija tožena stranka z revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, naj obe izpodbijani sodbi razveljavi in vrne zadevo višjemu sodišču v ponovno odločanje oziroma o zadevi samo odloči. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

Po določbi 490. člena ZPP revizija v gospodarskem sporu ni dovoljena, če vrednost spornega predmeta ne presega 5.000.000,00 SIT. Če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, je za dovoljenost revizije odločilna vrednost seštevka vseh zahtevkov; če imajo zahtevki različno (dejansko ali pravno) podlago, pa je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka (glej določbe 41. člena v zvezi z 39. členom ZPP).

V obravnavanem primeru izpodbija tožeča stranka več pravnih dejanj sklenitev asignacij in plačil, opravljenih na njihovi podlagi. S temi plačili je tožeča stranka toženi izpolnila več različnih obveznosti. Iz tega sledi, da se zahtevki tožeče stranke ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago. Zato je treba dovoljenost revizije presojati za vsak zahtevek (vsako asignacijo) posebej. Zneski asignacij in obveznosti, poravnanih z njimi, znašajo od 400.000,00 do 1.800.000,00 SIT. To pomeni, da revizija ni dovoljena za nobenega od zahtevkov.

Revizijsko sodišče je tudi ugotovilo, da revizije ni vložil pooblaščenec, ki bi bil odvetnik, tožena stranka pa nima opravljenega pravniškega državnega izpita. To je nadaljnji razlog, da revizija glede na določbi tretjega in četrtega odstavka 86. člena ZPP ni dovoljena.

Revizijsko sodišče je moralo na podlagi določb prvega odstavka 91. člena in 377. člena ZPP nedovoljeno revizijo zavreči.