Jedro

Opozorilo na zakonsko posledico opustitve dviga pošiljke je obvezna sestavina obvestila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 2. in 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) ugodilo tožnikovi tožbi, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 2.3.2001 in ji zadevo vrnilo, da opravi nov postopek; zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka pa je na podlagi 3. odstavka 23. člena ZUS zavrnilo.

Z omenjeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi Davčnega urada B. z dne 30.6.2000, s katero je bila njegova pritožba proti začasni odločbi z dne 28.12.1999 kot prepozno vložena zavržena. Odločitev tožene stranke temelji na ugotovitvi, da naj bi bila tožniku vročitev začasne odločbe pravilno opravljena dne 30.12.1999, ko mu je bilo tudi puščeno pismeno sporočilo iz 1. odstavka 6. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP); vročitev se namreč ni dala opraviti tako kot je predpisano v 4. členu omenjenega zakona, tožniku pa je bilo puščeno pismeno sporočilo o prispeli pošiljki.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navaja, da iz določb 6. člena ZDavP, na katerih temelji odločitev tožene stranke, izhaja tudi, da mora biti na sporočilu, ki ga vročevalec pusti naslovniku, opozorilo, da se bo vročitev štela za opravljeno, v kolikor naslovnik v roku petnajstih dni ne bo dvignil pošiljke. Iz podatkov upravnih spisov (niti iz dejanskega stanja, kot ga je ugotovila tožena stranka) ne izhaja, da bi bil tožnik opozorjen na posledico opustitve dviga pošiljke. Zato je odločitev davčnih organov, da se šteje začasna odločba za pravilno vročeno dne 30.12.1999, preuranjena. Glede na tožnikove tožbene navedbe, da naj bi bil ob poskusu vročitve odsoten (česar podatki upravnih spisov ne potrjujejo), bo potrebno v ponovnem postopku omenjeno dejansko okoliščino ugotoviti.

Tožena stranka v pritožbi navaja, da iz dejanskega stanja, na katerem temeljita davčni odločbi prve oziroma druge stopnje, izhaja, da vročevalec davčnega zavezanca - tožnika dne 30.12.1999 ni našel ter da je bil tožnik na zakonsko posledico iz 2. odstavka 6. člena ZDavP opozorjen. Tožbena navedba, da naj bi bil tožnik ob poskusu vročitve odsoten, pa naj bi predstavljala nedovoljeno novoto v smislu 3. odstavka 14. člena ZUS. Zato predlaga, da se njeni pritožbi ugodi ter izpodbijana sodba spremeni.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev neutemeljene pritožbe. Državni pravobranilec Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa pa na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je (glede na podatke upravnih spisov) pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da tožnik v pismenem sporočilu, ki mu je bilo dne 30.12.1999 puščeno, ni bil opozorjen na zakonsko posledico opustitve dviga pošiljke, pa bi glede na 2. odstavek 6. člena ZDavP moral biti, če naj bi bila njena vročitev pravilno opravljena na omenjeni dan.

Po določbi 2. odstavka 6. člena ZDavP je opozorilo na zakonsko posledico opustitve dviga pošiljke obvezna sestavina obvestila. V kolikor obvestilo nima opozorila o posledicah, potem takšna vročitev ne ustvarja pravne domneve vročitve, tako da je treba tudi po presoji pritožbenega sodišča šteti, da dokument naj ne bi bil vročen.

Odsotnosti v smislu 1. odstavka 6. člena v povezavi s 5. členom ZDavP ni enačiti z v postopku nesporno ugotovitvijo, da vročevalec tožnika ob poskusu osebne vročitve začasne odločbe ni našel. Gre za daljšo odsotnost, ki bi tožniku, če bi bila podana, onemogočila prevzem pošiljke. Gre za zakonski pogoj, da se vročitev na tej pravni podlagi sploh lahko opravi. Zato sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno navaja, da bo potrebno v ponovnem postopku omenjeno okoliščino (eventuelno tožnikovo odsotnost v smislu 5. člena ZDavP) ugotoviti.

Ker je spoznalo, da niso podani v pritožbi uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.