Jedro

Jedro

Jedro

Jedro

Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če zamuda ni bila zakrivljena oziroma če jo je povzročil dogodek, ki ga stranka oziroma njen pooblaščenec kljub zadostni skrbnosti (torej nekrivdno) nista mogla niti predvideti niti preprečiti. Omenjena skrbnost oziroma nezakrivljenost zamude se ne presoja le glede na okoliščine v zvezi z dogodkom, ki je v ožjem smislu povzročil zamudo, temveč tudi z vidika poznejšega ravnanja stranke oziroma njenega pooblaščenca, ki bi lahko kljub takšnemu dogodku odvrnilo zamudo.

Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če zamuda ni bila zakrivljena oziroma če jo je povzročil dogodek, ki ga stranka oziroma njen pooblaščenec kljub zadostni skrbnosti (torej nekrivdno) nista mogla niti predvideti niti preprečiti. Omenjena skrbnost oziroma nezakrivljenost zamude se ne presoja le glede na okoliščine v zvezi z dogodkom, ki je v ožjem smislu povzročil zamudo, temveč tudi z vidika poznejšega ravnanja stranke oziroma njenega pooblaščenca, ki bi lahko kljub takšnemu dogodku odvrnilo zamudo.

Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če zamuda ni bila zakrivljena oziroma če jo je povzročil dogodek, ki ga stranka oziroma njen pooblaščenec kljub zadostni skrbnosti (torej nekrivdno) nista mogla niti predvideti niti preprečiti. Omenjena skrbnost oziroma nezakrivljenost zamude se ne presoja le glede na okoliščine v zvezi z dogodkom, ki je v ožjem smislu povzročil zamudo, temveč tudi z vidika poznejšega ravnanja stranke oziroma njenega pooblaščenca, ki bi lahko kljub takšnemu dogodku odvrnilo zamudo.

Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če zamuda ni bila zakrivljena oziroma če jo je povzročil dogodek, ki ga stranka oziroma njen pooblaščenec kljub zadostni skrbnosti (torej nekrivdno) nista mogla niti predvideti niti preprečiti. Omenjena skrbnost oziroma nezakrivljenost zamude se ne presoja le glede na okoliščine v zvezi z dogodkom, ki je v ožjem smislu povzročil zamudo, temveč tudi z vidika poznejšega ravnanja stranke oziroma njenega pooblaščenca, ki bi lahko kljub takšnemu dogodku odvrnilo zamudo.

V okoliščinah konkretnega primera ni nobenega razumnega razloga za sklepanje, da bi toženkin pooblaščenec (čeprav ni laik) mogel in moral obveščati sodišče, stranko ali kolege v službi o nenadnem poslabšanju svojega počutja, ki je nastopilo šele v noči pred (zamujenim) narokom (slabost, povišana telesna temperatura, bruhanje) in ga tako izželo, da je narok prespal.

V okoliščinah konkretnega primera ni nobenega razumnega razloga za sklepanje, da bi toženkin pooblaščenec (čeprav ni laik) mogel in moral obveščati sodišče, stranko ali kolege v službi o nenadnem poslabšanju svojega počutja, ki je nastopilo šele v noči pred (zamujenim) narokom (slabost, povišana telesna temperatura, bruhanje) in ga tako izželo, da je narok prespal.

V okoliščinah konkretnega primera ni nobenega razumnega razloga za sklepanje, da bi toženkin pooblaščenec (čeprav ni laik) mogel in moral obveščati sodišče, stranko ali kolege v službi o nenadnem poslabšanju svojega počutja, ki je nastopilo šele v noči pred (zamujenim) narokom (slabost, povišana telesna temperatura, bruhanje) in ga tako izželo, da je narok prespal.

V okoliščinah konkretnega primera ni nobenega razumnega razloga za sklepanje, da bi toženkin pooblaščenec (čeprav ni laik) mogel in moral obveščati sodišče, stranko ali kolege v službi o nenadnem poslabšanju svojega počutja, ki je nastopilo šele v noči pred (zamujenim) narokom (slabost, povišana telesna temperatura, bruhanje) in ga tako izželo, da je narok prespal.

Izrek

Izrek

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Tožnica sama krije svoje pritožbene stroške in mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa toženki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 186,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

II.Tožnica sama krije svoje pritožbene stroške in mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa toženki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 186,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

II.Tožnica sama krije svoje pritožbene stroške in mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa toženki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 186,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

II.Tožnica sama krije svoje pritožbene stroške in mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa toženki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 186,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu toženke za vrnitev v prejšnje stanje in ponovno pričelo glavno obravnavo; pravdo je vrnilo v stanje pred opravo pripravljalnega in prvega naroka za glavno obravnavo, odločitev o stroških postopka pa je pridržalo za končno odločbo.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu toženke za vrnitev v prejšnje stanje in ponovno pričelo glavno obravnavo; pravdo je vrnilo v stanje pred opravo pripravljalnega in prvega naroka za glavno obravnavo, odločitev o stroških postopka pa je pridržalo za končno odločbo.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu toženke za vrnitev v prejšnje stanje in ponovno pričelo glavno obravnavo; pravdo je vrnilo v stanje pred opravo pripravljalnega in prvega naroka za glavno obravnavo, odločitev o stroških postopka pa je pridržalo za končno odločbo.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu toženke za vrnitev v prejšnje stanje in ponovno pričelo glavno obravnavo; pravdo je vrnilo v stanje pred opravo pripravljalnega in prvega naroka za glavno obravnavo, odločitev o stroških postopka pa je pridržalo za končno odločbo.

2.Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnica, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in priglaša pritožbene stroške.

2.Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnica, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in priglaša pritožbene stroške.

2.Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnica, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in priglaša pritožbene stroške.

2.Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnica, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in priglaša pritožbene stroške.

3.Toženka se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev. Prav tako priglaša stroške.

3.Toženka se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev. Prav tako priglaša stroške.

3.Toženka se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev. Prav tako priglaša stroške.

3.Toženka se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev. Prav tako priglaša stroške.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je vrnitev v prejšnje stanje dovolilo v zvezi s pripravljalnim in prvim narokom za glavno obravnavo, ki ju je opravilo 19. 9. 2024 od 11:30 do 11:36 ure in ki se ju toženka ni udeležila (ne osebno ne po pooblaščencu). Ugotovilo je, da je pooblaščenec toženke naroka zamudil zato, ker je prejšnjo noč nepričakovano in nenadno zbolel, zaradi zelo slabega počutja (slabost, povišana telesna temperatura, bruhanje) pa je zaspal šele proti jutru in narok prespal. Zaradi izčrpanosti od bolezni je namreč preslišal budilko, ki je zbudila le njegovo ženo, ta pa ga je pustila spati. Ocenilo je, da takšnega dogodka in zamude ne bi mogla preprečiti nobena razumna organizacija dela pri toženki oziroma njenem pooblaščencu, ki je zato naroka zamudil iz upravičenega vzroka.

5.Sodišče prve stopnje je vrnitev v prejšnje stanje dovolilo v zvezi s pripravljalnim in prvim narokom za glavno obravnavo, ki ju je opravilo 19. 9. 2024 od 11:30 do 11:36 ure in ki se ju toženka ni udeležila (ne osebno ne po pooblaščencu). Ugotovilo je, da je pooblaščenec toženke naroka zamudil zato, ker je prejšnjo noč nepričakovano in nenadno zbolel, zaradi zelo slabega počutja (slabost, povišana telesna temperatura, bruhanje) pa je zaspal šele proti jutru in narok prespal. Zaradi izčrpanosti od bolezni je namreč preslišal budilko, ki je zbudila le njegovo ženo, ta pa ga je pustila spati. Ocenilo je, da takšnega dogodka in zamude ne bi mogla preprečiti nobena razumna organizacija dela pri toženki oziroma njenem pooblaščencu, ki je zato naroka zamudil iz upravičenega vzroka.

5.Sodišče prve stopnje je vrnitev v prejšnje stanje dovolilo v zvezi s pripravljalnim in prvim narokom za glavno obravnavo, ki ju je opravilo 19. 9. 2024 od 11:30 do 11:36 ure in ki se ju toženka ni udeležila (ne osebno ne po pooblaščencu). Ugotovilo je, da je pooblaščenec toženke naroka zamudil zato, ker je prejšnjo noč nepričakovano in nenadno zbolel, zaradi zelo slabega počutja (slabost, povišana telesna temperatura, bruhanje) pa je zaspal šele proti jutru in narok prespal. Zaradi izčrpanosti od bolezni je namreč preslišal budilko, ki je zbudila le njegovo ženo, ta pa ga je pustila spati. Ocenilo je, da takšnega dogodka in zamude ne bi mogla preprečiti nobena razumna organizacija dela pri toženki oziroma njenem pooblaščencu, ki je zato naroka zamudil iz upravičenega vzroka.

5.Sodišče prve stopnje je vrnitev v prejšnje stanje dovolilo v zvezi s pripravljalnim in prvim narokom za glavno obravnavo, ki ju je opravilo 19. 9. 2024 od 11:30 do 11:36 ure in ki se ju toženka ni udeležila (ne osebno ne po pooblaščencu). Ugotovilo je, da je pooblaščenec toženke naroka zamudil zato, ker je prejšnjo noč nepričakovano in nenadno zbolel, zaradi zelo slabega počutja (slabost, povišana telesna temperatura, bruhanje) pa je zaspal šele proti jutru in narok prespal. Zaradi izčrpanosti od bolezni je namreč preslišal budilko, ki je zbudila le njegovo ženo, ta pa ga je pustila spati. Ocenilo je, da takšnega dogodka in zamude ne bi mogla preprečiti nobena razumna organizacija dela pri toženki oziroma njenem pooblaščencu, ki je zato naroka zamudil iz upravičenega vzroka.

6.Povzetih dejanskih ugotovitev o poteku dogodkov pritožnica ni uspela omajati. Na zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja (kolikor slednja ni posledica zmotne uporabe materialnega prava) pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato mora biti očitek takšne kršitve v pritožbi izrecno in konkretizirano uveljavljen (drugi odstavek 350. člena ZPP). Stranka mora v pritožbi določno označiti, katero dejstvo naj bi bilo ugotovljeno zmotno in zakaj. Temu bremenu pritožnica ni zadostila. Svoje teze, da zamuda naroka ni posledica nepredvidenega in intenzivnega poslabšanja zdravstvenega stanja toženkinega pooblaščenca, ni izkazala. V zvezi s tem neuspešno opozarja na zdravniško potrdilo, ki je v izpodbijanem sklepu korektno povzeto in skladno z zaključki sodišča prve stopnje. Neutemeljen je tudi očitek, da pristop na naroka pooblaščencu toženke ni preprečila bolezen, temveč spanje, kar naj bi izhajalo iz izpovedb pooblaščenca in njegove žene. Zaključek sodišča, da je pooblaščenec narok prespal prav zaradi izčrpanosti od bolezni, ki mu je ponoči povzročila obilico težav in mu tako do jutra preprečila spanec, je življenjski, logičen in prepričljiv, zato ga sprejema tudi višje sodišče. Še posebej ga utemeljujeta izpovedbi, za kateri pritožnica neutemeljeno in neobrazloženo meni drugače. Ugotovitev, da je bila bolezen nenadna in nepredvidljiva ter da je toženkinemu pooblaščencu onemogočala udeležbo na naroku, tudi sicer temelji na jasnih, sistematičnih in izčrpnih razlogih sodišča prve stopnje o izvedenem dokaznem postopku in opravljeni dokazni oceni, v katero so (poleg že omenjenega zdravniškega potrdila in izpovedb) vpeti še drugi listinski dokazi, splošno znana dejstva in neprerekana dejstva (točke 9-10 in 15-23 obrazložitve izpodbijanega sklepa). S temi razlogi, ki jih sprejema tudi pritožbeno sodišče, se pritožnica ni konkretno soočila. Ugotovljenega dejanskega stanja zato ni uspela izpodbiti.

6.Povzetih dejanskih ugotovitev o poteku dogodkov pritožnica ni uspela omajati. Na zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja (kolikor slednja ni posledica zmotne uporabe materialnega prava) pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato mora biti očitek takšne kršitve v pritožbi izrecno in konkretizirano uveljavljen (drugi odstavek 350. člena ZPP). Stranka mora v pritožbi določno označiti, katero dejstvo naj bi bilo ugotovljeno zmotno in zakaj. Temu bremenu pritožnica ni zadostila. Svoje teze, da zamuda naroka ni posledica nepredvidenega in intenzivnega poslabšanja zdravstvenega stanja toženkinega pooblaščenca, ni izkazala. V zvezi s tem neuspešno opozarja na zdravniško potrdilo, ki je v izpodbijanem sklepu korektno povzeto in skladno z zaključki sodišča prve stopnje. Neutemeljen je tudi očitek, da pristop na naroka pooblaščencu toženke ni preprečila bolezen, temveč spanje, kar naj bi izhajalo iz izpovedb pooblaščenca in njegove žene. Zaključek sodišča, da je pooblaščenec narok prespal prav zaradi izčrpanosti od bolezni, ki mu je ponoči povzročila obilico težav in mu tako do jutra preprečila spanec, je življenjski, logičen in prepričljiv, zato ga sprejema tudi višje sodišče. Še posebej ga utemeljujeta izpovedbi, za kateri pritožnica neutemeljeno in neobrazloženo meni drugače. Ugotovitev, da je bila bolezen nenadna in nepredvidljiva ter da je toženkinemu pooblaščencu onemogočala udeležbo na naroku, tudi sicer temelji na jasnih, sistematičnih in izčrpnih razlogih sodišča prve stopnje o izvedenem dokaznem postopku in opravljeni dokazni oceni, v katero so (poleg že omenjenega zdravniškega potrdila in izpovedb) vpeti še drugi listinski dokazi, splošno znana dejstva in neprerekana dejstva (točke 9-10 in 15-23 obrazložitve izpodbijanega sklepa). S temi razlogi, ki jih sprejema tudi pritožbeno sodišče, se pritožnica ni konkretno soočila. Ugotovljenega dejanskega stanja zato ni uspela izpodbiti.

6.Povzetih dejanskih ugotovitev o poteku dogodkov pritožnica ni uspela omajati. Na zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja (kolikor slednja ni posledica zmotne uporabe materialnega prava) pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato mora biti očitek takšne kršitve v pritožbi izrecno in konkretizirano uveljavljen (drugi odstavek 350. člena ZPP). Stranka mora v pritožbi določno označiti, katero dejstvo naj bi bilo ugotovljeno zmotno in zakaj. Temu bremenu pritožnica ni zadostila. Svoje teze, da zamuda naroka ni posledica nepredvidenega in intenzivnega poslabšanja zdravstvenega stanja toženkinega pooblaščenca, ni izkazala. V zvezi s tem neuspešno opozarja na zdravniško potrdilo, ki je v izpodbijanem sklepu korektno povzeto in skladno z zaključki sodišča prve stopnje. Neutemeljen je tudi očitek, da pristop na naroka pooblaščencu toženke ni preprečila bolezen, temveč spanje, kar naj bi izhajalo iz izpovedb pooblaščenca in njegove žene. Zaključek sodišča, da je pooblaščenec narok prespal prav zaradi izčrpanosti od bolezni, ki mu je ponoči povzročila obilico težav in mu tako do jutra preprečila spanec, je življenjski, logičen in prepričljiv, zato ga sprejema tudi višje sodišče. Še posebej ga utemeljujeta izpovedbi, za kateri pritožnica neutemeljeno in neobrazloženo meni drugače. Ugotovitev, da je bila bolezen nenadna in nepredvidljiva ter da je toženkinemu pooblaščencu onemogočala udeležbo na naroku, tudi sicer temelji na jasnih, sistematičnih in izčrpnih razlogih sodišča prve stopnje o izvedenem dokaznem postopku in opravljeni dokazni oceni, v katero so (poleg že omenjenega zdravniškega potrdila in izpovedb) vpeti še drugi listinski dokazi, splošno znana dejstva in neprerekana dejstva (točke 9-10 in 15-23 obrazložitve izpodbijanega sklepa). S temi razlogi, ki jih sprejema tudi pritožbeno sodišče, se pritožnica ni konkretno soočila. Ugotovljenega dejanskega stanja zato ni uspela izpodbiti.

7.Neuspešen je nadalje pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zanemarilo, da ima toženka več pooblaščencev (pri A., d. o. o.). Ta okoliščina med strankama niti ni bila sporna, kot tudi ne, da je zbolel prav tisti pooblaščenec, ki je za toženko samostojno vodil konkretno zadevo (in druge zadeve med istima strankama) in je nameraval pristopiti na obravnavana naroka (tako kot v vseh drugih zadevah med strankama). Sodišču prve stopnje tudi sicer ni mogoče očitati, da se ni opredelilo do kakšne trditve, ki bi utegnila koristiti tožnici oziroma ovirati vrnitev v prejšnje stanje.

6.Povzetih dejanskih ugotovitev o poteku dogodkov pritožnica ni uspela omajati. Na zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja (kolikor slednja ni posledica zmotne uporabe materialnega prava) pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato mora biti očitek takšne kršitve v pritožbi izrecno in konkretizirano uveljavljen (drugi odstavek 350. člena ZPP). Stranka mora v pritožbi določno označiti, katero dejstvo naj bi bilo ugotovljeno zmotno in zakaj. Temu bremenu pritožnica ni zadostila. Svoje teze, da zamuda naroka ni posledica nepredvidenega in intenzivnega poslabšanja zdravstvenega stanja toženkinega pooblaščenca, ni izkazala. V zvezi s tem neuspešno opozarja na zdravniško potrdilo, ki je v izpodbijanem sklepu korektno povzeto in skladno z zaključki sodišča prve stopnje. Neutemeljen je tudi očitek, da pristop na naroka pooblaščencu toženke ni preprečila bolezen, temveč spanje, kar naj bi izhajalo iz izpovedb pooblaščenca in njegove žene. Zaključek sodišča, da je pooblaščenec narok prespal prav zaradi izčrpanosti od bolezni, ki mu je ponoči povzročila obilico težav in mu tako do jutra preprečila spanec, je življenjski, logičen in prepričljiv, zato ga sprejema tudi višje sodišče. Še posebej ga utemeljujeta izpovedbi, za kateri pritožnica neutemeljeno in neobrazloženo meni drugače. Ugotovitev, da je bila bolezen nenadna in nepredvidljiva ter da je toženkinemu pooblaščencu onemogočala udeležbo na naroku, tudi sicer temelji na jasnih, sistematičnih in izčrpnih razlogih sodišča prve stopnje o izvedenem dokaznem postopku in opravljeni dokazni oceni, v katero so (poleg že omenjenega zdravniškega potrdila in izpovedb) vpeti še drugi listinski dokazi, splošno znana dejstva in neprerekana dejstva (točke 9-10 in 15-23 obrazložitve izpodbijanega sklepa). S temi razlogi, ki jih sprejema tudi pritožbeno sodišče, se pritožnica ni konkretno soočila. Ugotovljenega dejanskega stanja zato ni uspela izpodbiti.

7.Neuspešen je nadalje pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zanemarilo, da ima toženka več pooblaščencev (pri A., d. o. o.). Ta okoliščina med strankama niti ni bila sporna, kot tudi ne, da je zbolel prav tisti pooblaščenec, ki je za toženko samostojno vodil konkretno zadevo (in druge zadeve med istima strankama) in je nameraval pristopiti na obravnavana naroka (tako kot v vseh drugih zadevah med strankama). Sodišču prve stopnje tudi sicer ni mogoče očitati, da se ni opredelilo do kakšne trditve, ki bi utegnila koristiti tožnici oziroma ovirati vrnitev v prejšnje stanje.

7.Neuspešen je nadalje pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zanemarilo, da ima toženka več pooblaščencev (pri A., d. o. o.). Ta okoliščina med strankama niti ni bila sporna, kot tudi ne, da je zbolel prav tisti pooblaščenec, ki je za toženko samostojno vodil konkretno zadevo (in druge zadeve med istima strankama) in je nameraval pristopiti na obravnavana naroka (tako kot v vseh drugih zadevah med strankama). Sodišču prve stopnje tudi sicer ni mogoče očitati, da se ni opredelilo do kakšne trditve, ki bi utegnila koristiti tožnici oziroma ovirati vrnitev v prejšnje stanje.

8.Ker je bila z izpodbijanim sklepom izrečena vrnitev v prejšnje stanje, imajo zakonske določbe, ki urejajo pogoje zanjo (116. člen ZPP), naravo materialnega prava, na pravilno uporabo katerega pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Ta preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje navedeno pravno normo uporabilo (izbralo in razlagalo) pravilno. Ob upoštevanju trditvene podlage v zvezi z vrnitvijo v prejšnje stanje in dejanskega temelja odločitve, ki je prestal pritožbeni preizkus, je pravilno presodilo, da je toženka oziroma njen pooblaščenec naroka zamudil iz upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena ZPP). Razloge, ki jih je ob tem navedlo, sprejema tudi pritožbeno sodišče.

7.Neuspešen je nadalje pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zanemarilo, da ima toženka več pooblaščencev (pri A., d. o. o.). Ta okoliščina med strankama niti ni bila sporna, kot tudi ne, da je zbolel prav tisti pooblaščenec, ki je za toženko samostojno vodil konkretno zadevo (in druge zadeve med istima strankama) in je nameraval pristopiti na obravnavana naroka (tako kot v vseh drugih zadevah med strankama). Sodišču prve stopnje tudi sicer ni mogoče očitati, da se ni opredelilo do kakšne trditve, ki bi utegnila koristiti tožnici oziroma ovirati vrnitev v prejšnje stanje.

8.Ker je bila z izpodbijanim sklepom izrečena vrnitev v prejšnje stanje, imajo zakonske določbe, ki urejajo pogoje zanjo (116. člen ZPP), naravo materialnega prava, na pravilno uporabo katerega pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Ta preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje navedeno pravno normo uporabilo (izbralo in razlagalo) pravilno. Ob upoštevanju trditvene podlage v zvezi z vrnitvijo v prejšnje stanje in dejanskega temelja odločitve, ki je prestal pritožbeni preizkus, je pravilno presodilo, da je toženka oziroma njen pooblaščenec naroka zamudil iz upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena ZPP). Razloge, ki jih je ob tem navedlo, sprejema tudi pritožbeno sodišče.

8.Ker je bila z izpodbijanim sklepom izrečena vrnitev v prejšnje stanje, imajo zakonske določbe, ki urejajo pogoje zanjo (116. člen ZPP), naravo materialnega prava, na pravilno uporabo katerega pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Ta preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje navedeno pravno normo uporabilo (izbralo in razlagalo) pravilno. Ob upoštevanju trditvene podlage v zvezi z vrnitvijo v prejšnje stanje in dejanskega temelja odločitve, ki je prestal pritožbeni preizkus, je pravilno presodilo, da je toženka oziroma njen pooblaščenec naroka zamudil iz upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena ZPP). Razloge, ki jih je ob tem navedlo, sprejema tudi pritožbeno sodišče.

9.Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če zamuda ni bila zakrivljena oziroma če jo je povzročil dogodek, ki ga stranka oziroma njen pooblaščenec kljub zadostni skrbnosti (torej nekrivdno) nista mogla niti predvideti niti preprečiti. Omenjena skrbnost oziroma nezakrivljenost zamude se ne presoja le glede na okoliščine v zvezi z dogodkom, ki je v ožjem smislu povzročil zamudo, temveč tudi z vidika poznejšega ravnanja stranke oziroma njenega pooblaščenca, ki bi lahko kljub takšnemu dogodku odvrnilo zamudo.

8.Ker je bila z izpodbijanim sklepom izrečena vrnitev v prejšnje stanje, imajo zakonske določbe, ki urejajo pogoje zanjo (116. člen ZPP), naravo materialnega prava, na pravilno uporabo katerega pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Ta preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje navedeno pravno normo uporabilo (izbralo in razlagalo) pravilno. Ob upoštevanju trditvene podlage v zvezi z vrnitvijo v prejšnje stanje in dejanskega temelja odločitve, ki je prestal pritožbeni preizkus, je pravilno presodilo, da je toženka oziroma njen pooblaščenec naroka zamudil iz upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena ZPP). Razloge, ki jih je ob tem navedlo, sprejema tudi pritožbeno sodišče.

9.Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če zamuda ni bila zakrivljena oziroma če jo je povzročil dogodek, ki ga stranka oziroma njen pooblaščenec kljub zadostni skrbnosti (torej nekrivdno) nista mogla niti predvideti niti preprečiti. Omenjena skrbnost oziroma nezakrivljenost zamude se ne presoja le glede na okoliščine v zvezi z dogodkom, ki je v ožjem smislu povzročil zamudo, temveč tudi z vidika poznejšega ravnanja stranke oziroma njenega pooblaščenca, ki bi lahko kljub takšnemu dogodku odvrnilo zamudo.

9.Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če zamuda ni bila zakrivljena oziroma če jo je povzročil dogodek, ki ga stranka oziroma njen pooblaščenec kljub zadostni skrbnosti (torej nekrivdno) nista mogla niti predvideti niti preprečiti. Omenjena skrbnost oziroma nezakrivljenost zamude se ne presoja le glede na okoliščine v zvezi z dogodkom, ki je v ožjem smislu povzročil zamudo, temveč tudi z vidika poznejšega ravnanja stranke oziroma njenega pooblaščenca, ki bi lahko kljub takšnemu dogodku odvrnilo zamudo.

10.Pritožnica zmotno meni, da je pooblaščenec toženke ravnal malomarno, ker o svoji bolezni in nemožnosti pristopa na narok ni obvestil sodišča ali kolegov v pisarni (ki bi lahko pristopili na narok, zagotovili substituta ali prosili za preklic naroka) oziroma ni naročil soprogi, da to stori namesto njega. Opustitve takojšnje obvestitve sodišča (npr. po telefonu) o nenadnem vzroku zamude že načeloma ni pravilno vključevati v presojo neodvrnljivosti zamude.

9.Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča, če zamuda ni bila zakrivljena oziroma če jo je povzročil dogodek, ki ga stranka oziroma njen pooblaščenec kljub zadostni skrbnosti (torej nekrivdno) nista mogla niti predvideti niti preprečiti. Omenjena skrbnost oziroma nezakrivljenost zamude se ne presoja le glede na okoliščine v zvezi z dogodkom, ki je v ožjem smislu povzročil zamudo, temveč tudi z vidika poznejšega ravnanja stranke oziroma njenega pooblaščenca, ki bi lahko kljub takšnemu dogodku odvrnilo zamudo.

10.Pritožnica zmotno meni, da je pooblaščenec toženke ravnal malomarno, ker o svoji bolezni in nemožnosti pristopa na narok ni obvestil sodišča ali kolegov v pisarni (ki bi lahko pristopili na narok, zagotovili substituta ali prosili za preklic naroka) oziroma ni naročil soprogi, da to stori namesto njega. Opustitve takojšnje obvestitve sodišča (npr. po telefonu) o nenadnem vzroku zamude že načeloma ni pravilno vključevati v presojo neodvrnljivosti zamude. V okoliščinah konkretnega primera tudi ni nobenega razumnega razloga za sklepanje, da bi toženkin pooblaščenec (čeprav ni laik) o nenadnem poslabšanju svojega počutja mogel in moral obveščati sodišče, stranko ali kolege v službi. Nasprotno stališče pritožnica neuspešno opira na trditveno podlago toženke. Ta namreč ni trdila, da je njenemu pooblaščencu postalo slabo (že) zvečer, kot je navrženo v pritožbi, temveč (šele) v noči pred narokoma, kar je zanesljivo ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Pritožnica poleg tega ni uspela izpodbiti ugotovitev o nenadnih bolezenskih simptomih, ki so po naravi stvari precej neprijetni in izčrpavajoči (slabost, povišana telesna temperatura, bruhanje) in so toženkinega pooblaščenca tako izželi, da je naroka prespal. Od njega bi bilo zato pretirano pričakovati, da bi med doživljanjem teh simptomov sredi noči o njih kogarkoli in kakorkoli (po telefonu ali z elektronskem sporočilom) obveščal. Prav tako ni razumne opore za sklepanje, da bi takrat lahko ugotovil vzrok svojih težav oziroma predvidel njihov nadaljnji razvoj (med drugim možnost, da se zaradi izčrpanosti zjutraj ne bo mogel zbuditi). Zato je pretirano tudi pričakovanje, da bi moral obveščanje zaupati svoji ženi.

10.Pritožnica zmotno meni, da je pooblaščenec toženke ravnal malomarno, ker o svoji bolezni in nemožnosti pristopa na narok ni obvestil sodišča ali kolegov v pisarni (ki bi lahko pristopili na narok, zagotovili substituta ali prosili za preklic naroka) oziroma ni naročil soprogi, da to stori namesto njega. Opustitve takojšnje obvestitve sodišča (npr. po telefonu) o nenadnem vzroku zamude že načeloma ni pravilno vključevati v presojo neodvrnljivosti zamude. V okoliščinah konkretnega primera tudi ni nobenega razumnega razloga za sklepanje, da bi toženkin pooblaščenec (čeprav ni laik) o nenadnem poslabšanju svojega počutja mogel in moral obveščati sodišče, stranko ali kolege v službi. Nasprotno stališče pritožnica neuspešno opira na trditveno podlago toženke. Ta namreč ni trdila, da je njenemu pooblaščencu postalo slabo (že) zvečer, kot je navrženo v pritožbi, temveč (šele) v noči pred narokoma, kar je zanesljivo ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Pritožnica poleg tega ni uspela izpodbiti ugotovitev o nenadnih bolezenskih simptomih, ki so po naravi stvari precej neprijetni in izčrpavajoči (slabost, povišana telesna temperatura, bruhanje) in so toženkinega pooblaščenca tako izželi, da je naroka prespal. Od njega bi bilo zato pretirano pričakovati, da bi med doživljanjem teh simptomov sredi noči o njih kogarkoli in kakorkoli (po telefonu ali z elektronskem sporočilom) obveščal. Prav tako ni razumne opore za sklepanje, da bi takrat lahko ugotovil vzrok svojih težav oziroma predvidel njihov nadaljnji razvoj (med drugim možnost, da se zaradi izčrpanosti zjutraj ne bo mogel zbuditi). Zato je pretirano tudi pričakovanje, da bi moral obveščanje zaupati svoji ženi.

10.V okoliščinah konkretnega primera tudi ni nobenega razumnega razloga za sklepanje, da bi toženkin pooblaščenec (čeprav ni laik) o nenadnem poslabšanju svojega počutja mogel in moral obveščati sodišče, stranko ali kolege v službi. Nasprotno stališče pritožnica neuspešno opira na trditveno podlago toženke. Ta namreč ni trdila, da je njenemu pooblaščencu postalo slabo (že) zvečer, kot je navrženo v pritožbi, temveč (šele) v noči pred narokoma, kar je zanesljivo ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Pritožnica poleg tega ni uspela izpodbiti ugotovitev o nenadnih bolezenskih simptomih, ki so po naravi stvari precej neprijetni in izčrpavajoči (slabost, povišana telesna temperatura, bruhanje) in so toženkinega pooblaščenca tako izželi, da je naroka prespal. Od njega bi bilo zato pretirano pričakovati, da bi med doživljanjem teh simptomov sredi noči o njih kogarkoli in kakorkoli (po telefonu ali z elektronskim sporočilom) obveščal. Prav tako ni razumne opore za sklepanje, da bi takrat lahko ugotovil vzrok svojih težav oziroma predvidel njihov nadaljnji razvoj (med drugim možnost, da se zaradi izčrpanosti zjutraj ne bo mogel zbuditi). Zato je pretirano tudi pričakovanje, da bi moral obveščanje zaupati svoji ženi.

10.Pritožnica zmotno meni, da je pooblaščenec toženke ravnal malomarno, ker o svoji bolezni in nemožnosti pristopa na narok ni obvestil sodišča ali kolegov v pisarni (ki bi lahko pristopili na narok, zagotovili substituta ali prosili za preklic naroka) oziroma ni naročil soprogi, da to stori namesto njega. Opustitve takojšnje obvestitve sodišča (npr. po telefonu) o nenadnem vzroku zamude že načeloma ni pravilno vključevati v presojo neodvrnljivosti zamude.

11.Pritožbene navedbe so glede na navedene razloge neutemeljene. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11.Pritožbene navedbe so glede na navedene razloge neutemeljene. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11.Pritožbene navedbe so glede na navedene razloge neutemeljene. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10.V okoliščinah konkretnega primera tudi ni nobenega razumnega razloga za sklepanje, da bi toženkin pooblaščenec (čeprav ni laik) o nenadnem poslabšanju svojega počutja mogel in moral obveščati sodišče, stranko ali kolege v službi. Nasprotno stališče pritožnica neuspešno opira na trditveno podlago toženke. Ta namreč ni trdila, da je njenemu pooblaščencu postalo slabo (že) zvečer, kot je navrženo v pritožbi, temveč (šele) v noči pred narokoma, kar je zanesljivo ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Pritožnica poleg tega ni uspela izpodbiti ugotovitev o nenadnih bolezenskih simptomih, ki so po naravi stvari precej neprijetni in izčrpavajoči (slabost, povišana telesna temperatura, bruhanje) in so toženkinega pooblaščenca tako izželi, da je naroka prespal. Od njega bi bilo zato pretirano pričakovati, da bi med doživljanjem teh simptomov sredi noči o njih kogarkoli in kakorkoli (po telefonu ali z elektronskem sporočilu) obveščal. Prav tako ni razumne opore za sklepanje, da bi takrat lahko ugotovil vzrok svojih težav oziroma predvidel njihov nadaljnji razvoj (med drugim možnost, da se zaradi izčrpanosti zjutraj ne bo mogel zbuditi). Zato je pretirano tudi pričakovanje, da bi moral obveščanje zaupati svoji ženi.

12.Odločitev o stroških temelji na določbah prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Tožnica je s pritožbo propadla, zato je dolžna toženki povrniti zahtevane in potrebne stroške odgovora na pritožbo. Sodišče jih je v skladu s stroškovnikom, Tarifo o pravnih storitvah in Odvetniško tarifo odmerilo na 186,66 EUR (250 točk za sestavo odgovora na pritožbo, 2 % materialnih stroškov in 20 % DDV), ki jih mora tožnica plačati v petnajstdnevnem paricijskem roku (prvi in drugi odstavek 313. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 378. člena v zvezi s prvim odstavkom 299. člena Obligacijskega zakonika).

12.Odločitev o stroških temelji na določbah prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Tožnica je s pritožbo propadla, zato je dolžna toženki povrniti zahtevane in potrebne stroške odgovora na pritožbo. Sodišče jih je v skladu s stroškovnikom, Tarifo o pravnih storitvah in Odvetniško tarifo odmerilo na 186,66 EUR (250 točk za sestavo odgovora na pritožbo, 2 % materialnih stroškov in 20 % DDV), ki jih mora tožnica plačati v petnajstdnevnem paricijskem roku (prvi in drugi odstavek 313. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 378. člena v zvezi s prvim odstavkom 299. člena Obligacijskega zakonika).

12.Odločitev o stroških temelji na določbah prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Tožnica je s pritožbo propadla, zato je dolžna toženki povrniti zahtevane in potrebne stroške odgovora na pritožbo. Sodišče jih je v skladu s stroškovnikom, Tarifo o pravnih storitvah in Odvetniško tarifo odmerilo na 186,66 EUR (250 točk za sestavo odgovora na pritožbo, 2 % materialnih stroškov in 20 % DDV), ki jih mora tožnica plačati v petnajstdnevnem paricijskem roku (prvi in drugi odstavek 313. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 378. člena v zvezi s prvim odstavkom 299. člena Obligacijskega zakonika).

11.Pritožbene navedbe so glede na navedene razloge neutemeljene. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------

-------------------------------

-------------------------------

12.Odločitev o stroških temelji na določbah prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Tožnica je s pritožbo propadla, zato je dolžna toženki povrniti zahtevane in potrebne stroške odgovora na pritožbo. Sodišče jih je v skladu s stroškovnikom, Tarifo o pravnih storitvah in Odvetniško tarifo odmerilo na 186,66 EUR (250 točk za sestavo odgovora na pritožbo, 2 % materialnih stroškov in 20 % DDV), ki jih mora tožnica plačati v petnajstdnevnem paricijskem roku (prvi in drugi odstavek 313. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 378. člena v zvezi s prvim odstavkom 299. člena Obligacijskega zakonika).

1Primerjaj Galič, A. V: Ude, L., Galič, A., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2005, str. 478-481.

1Primerjaj Galič, A. V: Ude, L., Galič, A., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2005, str. 478-481.

1Primerjaj Galič, A. V: Ude, L., Galič, A., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2005, str. 478-481.

-------------------------------

2Isti, prav tam, str. 481. Avtor navaja, da je takšno obvestilo koristno z vidika poznejšega dokazovanja vzroka zamude (ki pa ga je toženka v konkretnem primeru uspela dokazati).

2Isti, prav tam, str. 481. Avtor navaja, da je takšno obvestilo koristno z vidika poznejšega dokazovanja vzroka zamude (ki pa ga je toženka v konkretnem primeru uspela dokazati).

2Isti, prav tam, str. 481. Avtor navaja, da je takšno obvestilo koristno z vidika poznejšega dokazovanja vzroka zamude (ki pa ga je toženka v konkretnem primeru uspela dokazati).

1Primerjaj Galič, A. V: Ude, L., Galič, A., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2005, str. 478-481.

Zveza:

Zveza:

Zveza:

2Isti, prav tam, str. 481. Avtor navaja, da je takšno obvestilo koristno z vidika poznejšega dokazovanja vzroka zamude (ki pa ga je toženka v konkretnem primeru uspela dokazati).

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 116, 116/1

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 116, 116/1

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 116, 116/1

Zveza:

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 116, 116/1

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.