Jedro

Prejšnji stečajni postopek nad dolžnico kot podjetnico na dopustnost sedanjega predloga ne more vplivati. Le če bi bile dolžnici že odpuščene obveznosti, ki jih upnik – predlagatelj uveljavlja kot svojo terjatev, bi to lahko preprečevalo začetek postopka osebnega stečaja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Dolžnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnico, za upravitelja imenovalo Z. M. in ugotovilo pravnoorganizacijsko obliko, v kateri upravitelj opravlja svoje naloge in pristojnosti upravitelja.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnica pravočasno pritožila. Navaja, da upnikovega predloga ni prejela in ga tudi ni podpisala. Stara je 85 let, že več let nepokretna in slabega zdravstvenega stanja, njen mož pa je dementen. Šteti je, da dolžnica ni prejela predloga in ne njegove dopolnitve, zato ni mogla predložiti podatkov glede vprašanja insolventnosti. Sodišče ni preverilo, ali je bil predlog pravilno vročen. Spregledalo je tudi, da je bil nad dolžnico kot podjetnico oziroma zasebnico pri Okrožnem sodišču v Mariboru s sklepom z dne 1. 2. 2008 izdan sklep, s katerim je bil nad njo začet in takoj zaključen stečajni postopek, saj premoženje, ki bi prišlo v stečajno maso, ni zadoščalo niti za stroške stečajnega postopka. Že takrat je sodišče ugotovilo, da so dolžničine premičnine in nepremičnina predmet številnih izvršilnih postopkov že od leta 1988, na nepremični pa je imel takratni DURS zastavno pravico, ki jo je pridobil s sklepom o izvršbi z dne 8. 1. 2004. Zastavna pravica je še vedno razvidna iz zemljiške knjige. Izvršba na tej nepremičnini zoper dolžnico in njenega moža je bila ustavljena s sklepom z dne 28. 3. 2017, saj so bile vse dražbe neuspešne, predhodnik upnika, ki je predlagal izvršbo, pa je zaveden šele na 12. mestu, tako da ni nobene možnosti, da bi prejel poplačilo na osnovi stečaja. Zato dolžnica ni dolžna posredovati podatka o insolventnosti, stečajni postopek nad njo pa je zaključen, pri čemer nepremičnine ni bilo mogoče prodati. Zdravstvene težave pa dolžnici onemogočajo pridobivanje dohodka. Upnik želi s tem postopkom zgolj nadomestiti izvršilni postopek, predlagatelj pa ne bo poplačan.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz vročilnice, pripete k pozivu dolžnici za izjavo o upnikovem predlogu za začetek postopka osebnega stečaja, in vročilnice, pripete k upnikovemu predlogu, je razvidno, da jo je podpisal njen mož. Mož naslovnice sodnega pisanja je odrasel družinski član naslovnice – dolžnice. To pa pomeni, da je bila vročitev opravljena v skladu s 1. odstavkom 140. člena ZPP v zvezi s 1. in 3. odstavkom 142. člena ZPP, ki se smiselno uporabljata tudi za postopek osebnega stečaja (1. odstavek 121. člena ZFPPIPP). Višje sodišče še ugotavlja, da je dolžničin mož prevzel tudi sklep o začetku postopka osebnega stečaja.

5. Dolžnica navaja, da naj bi bil njen mož dementen, o čemer pa ne predloži nobenega dokaza, zato višje sodišče te navedbe ne more upoštevati. Dodaja še, da niti obstoj bolezni, ki je lahko različnih intenzitet in posledic, še ne kaže na to, da ga ne bi bilo mogoče upoštevati kot odraslega člana gospodinjstva, za katerega iz smisla zakona izhaja, da mora biti sposoben opraviti prevzem pisanja in izročitev naslovnici. Da tega ne bi bil sposoben, pa dolžnica niti ne zatrjuje. Nenazadnje je njen mož prevzel tudi sklep o začetku postopka osebnega stečaja, ki ga je dolžnica očitno prejela in se nanj tudi pravočasno pritožila. Tudi dejstvo, da naj bi bila dolžnica nepokretna, na pravilnost vročitve ne vpliva. Vročitev dopolnitve predloga, s katero je upnica zgolj izkazala, da je plačala začetni predujem, dolžnici ni bila potrebna.

6. Sodišče prve stopnje je tako na podlagi vročilnic pravilno ugotovilo, da je bil predlog za začetek postopka osebnega stečaja dolžnici pravilno vročen. Dolžnica je tako imela možnost, da se izjavi o predlogu, česar pa ni storila. Na morebitno nesposobnost osebe, ki je prevzela predlog in poziv za dolžnico, pa sodišče prve stopnje ni dolžno paziti in tega tudi ne more storiti.

7. Z dejstvi, ki jih navaja dolžnica, upnikovih trditev niti ne more izpodbiti. Prejšnji stečajni postopek nad dolžnico kot podjetnico na dopustnost sedanjega predloga ne more vplivati. Le če bi bile dolžnici že odpuščene obveznosti, ki jih upnik – predlagatelj uveljavlja kot svojo terjatev, bi to lahko preprečevalo začetek postopka osebnega stečaja. V začetku leta 2008, ko se je za stečajni postopek uporabljal še Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji – ZPPSL, pa odpust obveznosti še ni bil mogoč. V naše pravo je bil ta institut vpeljan šele z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, ki se je v tem delu (tudi določbe o postopku osebnega stečaja) začel uporabljati šele 1. 10. 2008. 8. Dolžnica upnikove terjatve ne izpodbija, smiselno njen obstoj celo priznava. Prav tako je iz pritožbenih navedb razvidno, da svojih obveznosti niti ne more plačati, niti obveznosti, ki so obstajale že v letu 1988, kar pomeni tudi, da je insolventna. S tem je upnik izkazal, da je upravičeni predlagatelj iz 3. točke 231. člena ZFPPIPP, izkazana pa je tudi dolžničina insolventnost. V začetku leta 2008 začet in takoj zaključen stečajni postopek nad dolžnico kot podjetnico pa ni ovira za začetek tega postopka. Ali bo upnik poplačan v tem stečajnem postopku ali ne, prav tako ni bistveno za odločitev. Dolžnica pa bo morala predložiti poročilo o stanju svojega premoženja z vsebino, kot je navedena v zadnjem stavku obrazložitve izpodbijanega sklepa. Iz njega in svojih poizvedb bo upravitelj ugotovil, kaj vse obsega premoženje, ki spada v stečajno maso. Stečajni postopek tudi nudi še druge možnosti poplačila in prodaje premoženja, kot je to dopustno v izvršilnem postopku. Tudi zaradi odsotnosti poročila o stanju dolžničinega premoženja zaenkrat ni mogoče presoditi, kakšne so poplačilne možnosti predlagatelja. Nič ni znanega niti o dolžničinih prihodkih in o morebitni pokojnini, ki lahko zadošča tudi vsaj za delno poplačilo upnikov. Stečajni postopek tako ni zgolj nadomestilo za izvršilni postopek. Če bo morda prišlo do odpusta obveznosti (ta postopek se znotraj postopka osebnega stečaj lahko začne le na predlog dolžnika), pa upnik niti ne bo pridobil novega izvršilnega naslova za svojo terjatev.

9. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 265. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10. Dolžnica, ki s pritožbo ni uspela, bo morala sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP, oba pa v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.