Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba I U 86/2011

ECLI:SI:UPRS:2011:I.U.86.2011 Upravni oddelek

sodni izvedenec sodni cenilec razrešitev sodnega izvedenca področje strojev in opreme izdelava izvedeniškega mnenja
Upravno sodišče
13. december 2011
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožnik v funkciji sodnega izvedenca oziroma sodnega cenilca svojih dolžnosti ni opravil redno oziroma jih ni opravil pravočasno in v postavljenih oziroma določenih rokih, zato so podane okoliščine za njegovo razrešitev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Minister za pravosodje (v nadaljevanju prvostopenjski organ) po uradni dolžnosti razrešil sodnega izvedenca in sodnega cenilca, imenovanega za strokovno področje strojev in opreme, podpodročje energetska oprema in naprave ter inštalacijska oprema in naprave, z dnem dokončnosti odločbe (točki 1 in 2 izreka). Tožnik mora v treh dneh od prejema odločbe oddati Ministrstvu za pravosodje (v nadaljevanju MP) svoji štampiljki in izkaznici, razrešitev pa se vpiše v imenik sodnih izvedencev in sodnih cenilcev ter objavi v Uradnem listu RS in spletnih straneh MP (točki 3 in 4 izreka). V obrazložitvi prvostopenjski organ navaja, da je MP 6. 2. 2009 prejelo pritožbo A.A. in B.B., ki sta tožnika januarja 2008 angažirala za izdelavo strokovnega mnenja montaže sistema centralnega ogrevanja ter prejela izvedensko mnenje šele po številnih razgovorih, mnenje pa je bilo brez žiga in podpisa. MP je v tej zvezi tožnika štirikrat zaprosilo za pojasnila, vendar se ni odzval. Za informacije glede tožnikovega izvedenskega in cenilskega dela v smislu pravočasnosti izdelav izvedenskih mnenj oz. cenitev je MP zaprosilo tudi sodišča. Iz odgovora Okrožnega sodišča v Ljubljani izhaja, da je bil tožnik od 2006 do septembra 2009 angažiran dvakrat in v obeh primerih mu je sodišče poslalo urgenco. V prvi zadevi mu je sodišče poslalo spis 24. 10. 2006, izvedensko mnenje pa je prejelo 26. 10. 2007, v drugi zadevi mu je bil spis poslan 1. 9. 2008, izvedensko mnenje pa prejeto 20. 2. 2009. Iz odgovora Gospodarskega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani izhaja, da se tožnik ne odziva na klice na telefonske številke, ki so objavljene v imeniku in ne odgovarja na pozive sodišča in da se pošiljke vračajo z oznako „puščeno v hišnem predalčniku“.

Tožnik je bil z obvestilom, da je na podlagi 3. točke 1. odstavka 87. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB in spremembe, v nadaljevanju ZS) zoper njega kot sodnega izvedenca in cenilca, začet postopek razrešitve po uradni dolžnosti, seznanjen. Tožniku je bilo obvestilo o postopku z dne 21. 10. 2010 vročeno 10. 11. 2010 in nanj ni podal odgovora. Prvostopenjski organ se sklicuje na 84. člen, 85. člen, 3. točko 1. odstavka 89. člena ZS in 3. točko 1. odstavka 87. člena ter 1. in 2. odstavek 2. člena, 2. odstavek 17. člena, 3. in 4. odstavek 24. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 88/2010, v nadaljevanju Pravilnik), ki jih citira. Po mnenju prvostopenjskega organa je ravnanje tožnika tako v zvezi s strankama A.A. in B.B. kot v dveh zadevah Okrožnega sodišča v Ljubljani neredno, saj pomeni neizpolnjevanje njegovih temeljnih dolžnosti kot je izdelava izvedenskega mnenja v postavljenem roku oz. obvestilo, da mnenja v postavljenem roku ne more izdelati. Ravnanje izvedenca je po prepričanju prvostopenjskega organa nerazumno, saj bi moral, kolikor je imel kakršnekoli zadržke, le te nemudoma sporočiti. Neredno opravljanje dolžnosti po mnenju prvostopenjskega organa pomeni tudi neodzivanje tožnika na pozive s strani Gospodarskega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani in MP. Po oceni prvostopenjskega organa je izpolnjen pogoj za razrešitev po 3. točki 1. odstavka 89. člena ZS.

Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu. V tožbi navaja, da je bil imenovan za izvedenca leta 1986 in da je izdelal nekaj sto izvedeniških mnenj brez pripomb strank in sodišč. Trditev, da ni odgovoril na poziv MP je netočna, saj je poslal odgovor 6. 12. 2010, ki ga prilaga. Toženi stranki očita, da ni ocenila razlogov, ki jih je navedel. Glede A.A. in B.B. pojasni, da sta ga hotela angažirati z izdelavo izvedeniškega mnenja, vendar jima je povedal, da zaradi obilice dela naročila ne more sprejeti. Prosila sta ga, naj pristane na strokovno sodelovanje. Bila sta uporna in tožnik je pristal pod pogojem, da bo izvršil samo ogled objekta in posnetek izvedenih instalacijskih del v smislu zavarovanja dokazov, sodelovanje in kontaktiranje z izvajalcem ter pomoč pri pripravi osnutka dopisa za odvetnika. Držal se je dogovora. Sredi leta 2008 je stranka ponovno telefonsko zaprosila, da pripravi strokovno poročilo. Tožnik tega naročila ni sprejel. Pripravil pa je spisek napak zaradi priprave dopisa odvetniku. Prijava A.A., ki je še nadalje vztrajala pri izdelavi izvedeniškega mnenja, žigu in podpisu, je neutemeljena in nekorektna. Tožnika je hotela prisiliti v izdelavo izvedeniškega mnenja, čeprav ji je po pravici povedal, da tega časovno ne zmore in ji je samo priskočil v pomoč v navedenem obsegu. Glede slabe komunikacije z MP pripominja, da je bil od 4. 1. do 31. 12. 2010 v bolniškem staležu zaradi hude poškodbe, ki jo je utrpel 4. 1. 2010, za kar prilaga zdravstveno dokumentacijo. Bolečine si je lajšal z masažami, fizioterapijami, razgibavanjem na morju. Nobeno sodišče ni vložilo pritožbe zoper dela tožnika, ki jih je bilo nekaj sto, urgence sodišča pa so nekaj običajnega. Tožnik je izvedenec na dveh področjih in mu ni znano, zakaj ga je tožena stranka razrešila na obeh področjih. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe ter vztraja pri razlogih, ki jih je podala v izpodbijani odločbi. Tožena stranka je razloge za odločitev utemeljila na konkretnem ravnanju tožnika v zadevi A.A. in B.B. in v treh zadevah, ki so tekle pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Tožniku je bil poziv vročen osebno 10. 11. 2010 in nanj v postavljenem roku, ki se je iztekel 25. 11. 2010, ni odgovoril, niti ni prosil za podaljšanje. Odgovor, ki ga je tožena stranka prejela 27. 12. 2010, in ki je datiran 6. 12. 2010, je podan po izdaji odločbe. Tožnik je v odgovoru podal svoja stališča glede očitkov o nerednem delu, ni pa v ničemer obrazložil, zakaj je odgovor podal mesec dni prepozno. Tožnik je imel od 12. 2. 2009, ko je prvič prejel poziv, da se izjasni o očitkih nerednega dela, do izdaje izpodbijane odločbe, nedvomno možnost, da se izjasni o očitanih kršitvah, zato gre za nova dejstva in nove dokaze, ki jih sodišče ne sme upoštevati na podlagi 3. odstavka 20. člena in 52. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in spremembe, v nadaljevanju ZUS-1). Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče ocenjuje, da je tožnik z navedbo tožene stranke Republike Slovenije zadostil zahtevi iz 5. odstavka 17. člena ZUS-1, po katerem je tožena stranka država, ki je izdala upravni akt, s katerim je je bil postopek odločanja končan, ki ga po navedeni zakonski določbi zastopa organ, ki je izdal akt, ki je Minister za pravosodje in ne Ministrstvo za pravosodje, kot navaja tožena stranka, saj zajema tudi organe, ki so v okviru Republike Slovenije (podobno tudi sodna praksa Upravnega sodišča RS, št. I U 1932/2009). Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi prvostopenjskega organa strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (2. odstavek 71. člena ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa sodišče dodaja: Na pravni podlagi 3. točke 1. odstavka 89. člena ZS, Minister, pristojen za pravosodje, razreši sodnega izvedenca, če svojih dolžnosti ni opravil redno. Smiselno se navedena določba uporablja tudi za sodne cenilce (92. člen ZS). Podrobneje ureja način imenovanja in razrešitve sodnih izvedencev oz. sodnih cenilcev Pravilnik, ki v 2. členu nalaga izvedencu oz. cenilcu dolžnost, da pri svojem delu upošteva določila zakona in svoje delo opravi redno in vestno, v skladu s pravili znanosti in stroke ter svoj izvid in mnenje oz. cenitev poda v roku, ki ga določi sodišče oz. drug organ, ki ga je imenoval za izdelavo izvida in mnenja oz. cenitve, na zahtevo stranke pa v roku, ki ga določi stranka, ki praviloma ne sme biti krajši kot 30 in ne daljši kot 60 dni (1. odstavek). Način razrešitve je predpisan v III. Poglavju Pravilnika v členih 17 do 24. Po 18. členu Pravilnika se predlog predsednika sodišča oz. obvestilo, da je začet postopek za razrešitev po uradni dolžnosti, z navedbo razlogov, pošlje v odgovor izvedencu oz. cenilcu, zoper katerega je začet postopek razrešitve. Za odgovor se določi rok, ki ne sme biti krajši od 8 in ne daljši od 30 dni, in teče od dneva, ko izvedenec oz. cenilec prejme obvestilo oz. predlog za začetek postopka.

Iz upravnih spisov je razvidno, da je bilo obvestilo o začetem postopku za razrešitev po uradni dolžnosti z dne 21. 10. 2010 poslano tožniku s pozivom za odgovor, ki ga je tožnik prejel 10. 11. 2010. Prav tako je razvidno, da tožnik v postavljenem roku nanj ni odgovoril oz. ni zahteval podaljšanja roka ali pojasnil okoliščin, zaradi katerih na poziv ni mogel odgovoriti. Zato so po mnenju sodišča neutemeljeni očitki tožnika, ko se sklicuje na razloge, ki naj bi jih podal v odgovoru, datiranem z dne 6. 12. 2010. Iz upravnih spisov je razvidno, da je tožeča stranka prejela odgovor tožnika 27. 12. 2010, kar izhaja tudi iz odtisa sprejemnega žiga MP, saj ni bil poslan priporočeno po pošti in tega tožnik tudi ne zatrjuje. Tožena stranka zato utemeljeno ni mogla upoštevati navedb iz odgovora. Izpodbijana odločba je bila tožniku vročena 31. 12. 2010 v skladu s 4. odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in spremembe, v nadaljevanju ZUP). Tožnik tudi v tožbi ni navedel razlogov, zakaj dejstev in okoliščin, ki jih navaja v tožbi, ni navedel že v postopku do izdaje upravnega akta, zato sodišče tožbene ugovore kot noviteto zavrača na podlagi 52. člena ZUS-1. Dejansko stanje je v obravnavani zadevi je po povedanem v zadostni meri ugotovljeno. Iz upravnih spisov in obrazložitve izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da tožnik ni bil reden pri opravljanju svojih dolžnosti oz. jih ni opravil pravočasno in v postavljenih oz. določenih rokih. Slednje izhaja iz poročila v dveh zadevah Okrožnega sodišča v Ljubljani. Razvidno je, da je tožnik izdelal eno izvedeniško mnenje po enem letu, drugo pa po petih mesecih, v obeh primerih po urgenci sodišča. Neredno opravljanje dolžnosti tožnika izhaja tudi iz obvestila strank A.A. in B.B., ki mu tudi sodišče sledi, saj tožnik v zvezi z navedenimi očitki v postopku ni predložil drugačnih dokazov niti ni pojasnil razlogov za drugačno postopanje, kot izhaja iz ugotovitev prvostopenjskega organa. Nedvomno v postopku tudi ni zahteval podaljšanja roka oz. ni postopal v skladu z 2. odstavkom 2. člena Pravilnika. Navedena določba namreč nalaga izvedencu oz. cenilcu dolžnost, če svojega dela ne more opraviti v določenem roku, da o tem obvesti sodišče oz. stranko v 15 dneh od prejema sklepa oz. odredbe, s katerim je bil imenovan za izdelavo izvida in mnenja oz. cenitve v določeni zadevi oz. po prejemu zahteve stranke. Po 3. odstavku navedenega člena je izjemoma predvidena tudi možnost, da sodišče lahko rok za izdelavo, ki ne sme biti krajši od 30 in ne daljši kot 60 dni, iz upravičenih razlogov podaljša. V obravnavanem primeru pa ni šlo za takšno situacijo, saj tožnik ni obvestil sodišča, niti ni navedel upravičenih razlogov za podaljšanje roka v dveh zadevah Okrožnega sodišča v Ljubljani, kot izhaja iz upravnih spisov, niti v zadevah stranke A.A. in B.B. Že navedena okoliščina po mnenju sodišča izkazuje, da izvedenec ni opravljal svoje dolžnosti, tako kot se mu nalaga v 2. členu Pravilnika, in sicer v delu, da svoj izvid in mnenje oz. cenitev poda v roku, ki ga določi sodišče oz. drug organ, ki ga je imenoval za izdelavo izvida in mnenja oz. cenitve oz. v roku, ki ga določi stranka. Zato so tudi po mnenju sodišča podane okoliščine za razrešitev sodnega izvedenca po 3. točki 1. odstavka 89. člena ZS, saj je iz upravnih spisov in ugotovitvenega postopka nedvomno ugotovljeno, da sodni izvedenec, smiselno pa se uporabljajo navedene določbe pa tudi za sodne cenilce (92. člen Pravilnika), svojih dolžnosti ni opravil redno.

Tudi ne gre za kršitve pravil postopka. Tožniku so bila pisanja MP, s katerim ga je MP obveščalo o začetku postopka za razrešitev s pozivom na odgovor, vročena osebno v smislu določb 87. člena ZUP, kar je razvidno iz upravnega spisa. Nedvomno iz upravnih spisov izhaja, da tožnik nanje ni odgovoril v postavljenem roku. Po povedanem je imel tožnik možnost sodelovanja v postopku. Na drugačno odločitev ne vplivajo tožnikove navedbe o eventualno opravičeni odsotnosti zaradi rehabilitacije v letu 2010, saj iz upravnih spisov izhaja, da je tožnik prejel vsa pisanja MP. Iz upravnih spisov pa ni razvidno, in tudi tožnik tega ne zatrjuje, da bi zahteval iz zdravstvenih razlogov podaljšanje roka za odgovor.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo .

Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia