Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če socialno sodišče ugotovi s pravnomočno sodbo - drugače kot ZK I. in ZK II.stopnje ter Zavod za zdravstveno zavarovanje - da je bil delavec upravičen do bolniškega staleža, ne gre za neupravičeno odsotnost z dela , zato je delodajalčev sklep, izdan na podlagi 5. oz. 6. točke 100. člena ZDR, nezakonit.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Tožena stranka nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep tožene stranke z dne 16.5.1995 in sklep z dne 29.5.1995, s katerima je tožniku prenehalo delovno razmerje zaradi 5 dnevnega neopravičenega izostanka. Zato je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo in mu od 16.4.1995 dalje zagotoviti vse pravice iz delovnega razmerja ter mu plačati 2.231.359,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od mesečno zapadlih zneskov do plačila, z vsemi prispevki in davki v zvezi s plačo in regresom, vse v 8 dneh pod izvršbo. Tožena stranka je dolžna tožniku plačati tudi stroške postopka v znesku 156.675,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 21.4.1998 dalje do plačila in sodno takso v znesku 22.314,00 SIT. Tožbeni zahtevek za plačilo jubilejne nagrade za leto 1997 v višini 50.000,00 SIT je sodišče prve stopnje zavrnilo kot neutemeljen ter odločilo, da tožena stranka nosi sama svoje stroške postopka.
Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava v smislu 2. in 3. točke 1. odst. 353. člena ZPP ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnika v celoti zavrne, tožniku pa naloži v povrnitev plačilo stroškov tega pravdnega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe do plačila razvidnih iz stroškovnika ter pritožbene stroške.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na obstoj bistvenih kršitev pravil postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP ter pri navedenem preizkusu ugotovilo, da je sodišče prve stopnje na podlagi popolno ugotovljenega dejanskega stanja napravilo tudi pravilne pravne zaključke, prav tako pa ni zagrešilo nobene absolutne bistvene kršitve pravil postopka, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Sicer pa se pritožbene navedbe ne nanašajo na pravno odločilna dejstva, na katerih temelji sodba sodišča prve stopnje, zato se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče sklicuje na razloge izpodbijane sodbe.
Tudi po zaključku pritožbenega sodišča je tožniku nezakonito prenehalo delovno razmerje na podlagi 6. točke 1. odst. 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št. 14/90, 5/91 in 71/93), saj ni bil neopravičeno odsoten z dela 5 zaporednih delovnih dni v času od 16.4.1995 dalje. Pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, da v spornem primeru ne gre za disciplinski postopek, saj pomeni petdnevni neopravičeni izostanek z dela tudi samostojni zakoniti razlog prenehanja delovnega razmerja po 100. členu ZDR.
Vendar pa mora delodajalec tudi v primeru, če ne uvaja disciplinskega postopka zoper delavca, ki je neopravičeno izostal z dela pet zaporednih delovnih dni vseeno ugotoviti, zakaj je delavec izostal z dela in ali je njegov izostanek upravičen. Z razliko od disciplinskega postopka, postopek ugotavljanja neopravičene odsotnosti ne zahteva formalnega zaslišanja delavca, niti posebne obravnave, na kateri bi se izvajali dokazi. Vendar pa mora delodajalec kljub temu ugotoviti opravičenost oz. neopravičenost izostanka. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje je bil tožniku zaključen bolniški stalež s 15.4.1995, kar izhaja iz izvida in mnenja zdravniške komisije I. stopnje z dne 25.4.1995, kot tudi iz izvida zdravniške komisije II. stopnje, ki je potrdila mnenji zdravniške komisije I. stopnje. Tudi iz odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 27.2.1995 je prav tako jasno, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo do 15.4.1995. Vendar pa je zoper odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije tožnik sprožil socialni spor, v katerem je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani s sodbo opr.št. Ps 91/96 z dne 3.2.1998 ugotovilo, da je bil tožnik začasno popolnoma nezmožen za delo od 15.4.1995 do 15.5.1995. Navedena sodba je postala pravnomočna. To pa pomeni, da tožniku ni mogoče očitati neopravičenega izostanka v spornih dneh, zato je tudi sklep izdan na podlagi 6. točke 1. odst. 100. člena ZDR nezakonit. Ob dejanskem stanju kot ga je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje je možno zaključiti le, da je bil tožnik z dela upravičeno odsoten. To pa pomeni, da ni bila pravilno uporabljena citirana določba Zakona o delovnih razmerjih glede prenehanja delovnega razmerja. V posledici razveljavite delodajalčevega sklepa je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugodilo tožnikovemu reintegracijskemu kot reparacijskemu zahtevku, saj ima delavec za ves čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja vse pravice iz dela in po delu, vključno z nadomestilom plače, prav tako pa tudi pravico do vrnitve nazaj na delo.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (368. člen ZPP).
Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odst. 166. člena v zvezi s 154. členom ZPP.