Jedro

Carinarnica ne more ugovora, da je blago odšlo iz države, zavrniti, sklicujoč se le na svojo uradno evidenco, ne da bi stranko pozvala, da predloži dokaze o izhodu blaga iz države. Tako postopanje pomeni kršitev 143. člena ZUP.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Zvezne carinske uprave z dne 25.3.1991.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo carinarnice z dne 21.11.1990, s katero je ta tožeči stranki naložila plačilo carinskih dajatev v znesku 157.712,00 din, za nevročeno pošiljko po UCP carinarnici ... z rokom predaje do 14.1.1990, in to iz garancije špedicije in izjave dane v smislu 1. odstavka 200. člena carinskega zakona, ker prevoznik ni predal blaga namembni carinarnici. Tožena stranka v svoji odločbi navaja, da samo na podlagi priloženega telefaksa (firme ... z dne 18.1.1991) ni mogla ugotoviti, da je pošiljka dejansko prešla državno mejo.

Tožeča stranka je 15.5.1991 vložila tožbo zoper gornjo odločbo pri zveznem sodišču, uveljavljajoč tožbena razloga zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in napačno uporabo materialnega prava. V tožbi navaja, da ni podlage, da se ji nalaga plačilo carinskih dajatev, saj je predložila dokazila, da je blago dejansko zapustilo Jugoslavijo in bilo prevzeto po naročniku. Kot dokaze ponuja fotokopijo telefaksa firme ... z dne 25.2.1991 in telefaksa firme z dne 25.2.1991 ter fotokopijo tovornega lista. Po mnenju tožeče stranke so za zaplet krivi delavci tožene stranke, ker so malomarno opravljali službo. Tožena stranka naj bi imela možnost, da na madžarski strani preveri, kdaj je blago prešlo mejo. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožba je utemeljena iz spodaj navedenih razlogov: Ker upravni spor, ki ga je tožeča stranka sprožila pri Zveznem sodišču ni bil končan do 25.6.1991, ko je začel veljati ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I), se je postopek v skladu z določbo 1. odstavka 8. člena navedenega ustavnega zakona nadaljeval pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije; upravne spise prve stopnje je sodišču predložila republiška carinska uprava.

Iz upravnih spisov sodišče zaključuje, da je v danem primeru bilo pri vhodni carinarnici blago prijavljeno za tranzit. Pri tranzitu blaga mora prevoznik prepeljati blago do izhodne carinarnice in tej carinarnici izročiti tranzitno listino, ki mu jo je izdala vhodna carinarnica (298. člen carinskega zakona). Prevoznik mora blago, ki je poslano prevzemni carinarnici, pri tej carinarnici prijaviti. Če prevzemna - izhodna carinarnica ugotovi, da je s carinskim blagom vse v redu, dovoli odhod blaga iz države in takoj s posebnim potrdilom obvesti o tem odpravno - vhodno carinarnico, kopijo potrdila pa vroči prevozniku (202. člen carinskega zakona). V danem primeru pa odpravna carinarnica ni prejela potrdila o izhodu blaga iz države, niti ni takega potrdila predložil prevoznik oziroma tožeča stranka, ki je nastopala kot špediter. Tožeča stranka priznava, da je nastopala kot špediter v obravnavani carinski zadevi in da je kot špediter jamčila, da bo carinsko blago preko carinarnice ... odpeljano iz države.

Tožeča stranka ponuja druge dokaze, iz katerih naj bi izhajalo, da je blago prešlo preko meje. Vseh ponujenih dokazov tožena stranka ni ocenila, ker je postopek bil zaključen, ne da bi carinarnica prve stopnje pred izdajo odločbe tožeči stranki dala možnost, da se izjavi o bistvenih dejanskih okoliščinah in da predlaga dokaze ter da podatke v zavarovanje svoje pravice oziroma koristi (143. člen zakona o splošnem upravnem postopku). Tožena stranka ni mogla pritožbenega ugovora, da je blago odšlo iz države, zavrniti, sklicujoč se le na svojo uradno evidenco, ne da bi tožečo stranko pozvala, da predloži dokaze o izhodu blaga iz države. Ker upravni organ ni postopal tako, je kršil pravila postopka, zato je sodišče odločbo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih odpravilo. V novem postopku je treba tožečo stranko pozvati, da za svoje trditve predloži dokaze in to v prevodu.

Določbe carinskega zakona, zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).