Jedro

Ker sta bila storilec in prekršek vožnje pod vplivom mamil s strani predlagateljice ugotovljena 23.2.2012, ko je predlagateljica prejela poročilo o toksikološki preiskavi, bi morala predlagateljica obdolžilni predlog skupaj s predlogom za začasni odvzem vozniškega dovoljenja vložiti najkasneje 28.2.2012. Glede na naravo prekrška po tretjem odstavku 106. člena ZPrCP in postopek njegovega ugotavljanja, ni mogoče izključiti primere, ko bo o obstoju utemeljenega suma mogoče sklepati že na podlagi dejstev, obstoječih pred prejemom poročila o toksikološki preiskavi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog prekrškovnega organa za začasni odvzem vozniškega dovoljenja obdolženemu M. Ž.

Zoper takšen sklep se pritožuje predlagateljica Postaja mejne policije B. ob S., ki v pritožbi navaja, da sodišče pri odločanju o predlogu za začasen odvzem vozniškega dovoljenja ni upoštevalo dejanskih okoliščin ugotovljene kršitve. Predlagateljica v pritožbi izpostavlja, da je obdolženec očitani mu prekršek storil 21. 1. 2012 ob 16.20 uri in da mu je istega dne bil odrejen strokovni pregled, ki je bil opravljen v Z. d. v Š. pri J., ob katerem je zdravnica B. G. podala oceno, da je pri preiskovancu zaznaven vpliv mamil in psihoaktivnih snovi, nato pa je predlagateljica vzorce odvzetih telesnih tekočin poslala v analizo I. z. s. m. U. v L. Slednji je opravil toksikološke preiskave v urinu in krvi in dne 6. 2. 2012 in 16. 2. 2012, predlagateljica pa je nato rezultate analize prejela 24. 2. 2012 na sedež organa Postaje mejne policije B. o. S. ter 7. 3. 2012 vložila obdolžilni predlog s predlogom za začasni odvzem vozniškega dovoljenja, kar je bilo dvanajst dni po ugotovljeni kršitvi. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja zavrglo kot prepozen, pri tem pa je upoštevalo samo določbe prvega odstavka 113.a člena ZP-1, ne pa tudi določbe tretjega odstavka 113.a člena ZP-1, v katerem je določeno, v kolikor je prekršek ugotovljen s tehničnim sredstvom ali na drug način, zaradi katerega storilec s kršitvijo ni bil seznanjen na kraju kršitve, se storilcu vožnje prepove in vozniško dovoljenje odvzame s sklepom o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, ki ga sodišče izda na predlog prekrškovnega organa. Zato predlagateljica predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni tako, da bo okrajnemu sodišču vrnilo zadevo v novo odločitev oziroma da bo obdolženca spoznalo za odgovornega storitve v obdolžilnem predlogu očitanega mu prekrška.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) v 113.a členu določa, da mora v primeru, če je podan utemeljen sum, da je storilec, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, prekrškovni organ v petih dneh od ugotovitve prekrška in storilca, predlagati sodišču, da storilcu začasno odvzame vozniško dovoljenje ter da je predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja sestavni del obdolžilnega predloga. Če pooblaščena uradna oseba na kraju prekrška ugotovi, da so podani pogoji iz prejšnjega odstavka, storilcu takoj prepove nadaljnjo vožnjo in mu odvzame vozniško dovoljenje ter mu o tem izda potrdilo, vozniško dovoljenje pa s predlogom za odvzem pošlje sodišču. Če pa je prekršek ugotovljen s tehničnim sredstvom ali na drug način, zaradi katerega storilec s kršitvijo ni bil seznanjen na kraju kršitve, se storilcu vožnje prepove in vozniško dovoljenje odvzame s sklepom o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, ki ga sodišče izda na podlagi predloga prekrškovnega organa (tretji odstavek 113. a člena ZP-1). Rok za vložitev predloga za začasni odvzem vozniškega dovoljenja je določen zaradi zagotovitve časovne sorazmernosti odvzema ter posega v človekovo pravico do gibanja in drugih posledic (kot je npr. zaposlitev, družinske obveznosti povezane z vožnjo...) in teče od dneva ugotovitve prekrška in kršitelja, ki ga bo prekrškovni organ moral vključiti med navedbe obdolžilnega predloga, pri čemer je temeljni namen za določitev takšnega roka čimprej izločiti nevarne voznike iz prometa (tako Hinko Janul v uvodnih pojasnilih Zakona o prekrških (ZP-1) z novelama ZP-1F in ZP-1G, GV Založba, Ljubljana, 2011, stran 123 in naslednje).

Temeljni pogoj za vložitev predloga za začasni odvzem vozniškega dovoljenja je torej glede na zgoraj navedeno utemeljen sum storitve prekrška zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Utemeljen sum kot dokazni standard ni zamejen na neki začrtani verjetnostni stopnji, temveč zajema okvir, ki je višji od utemeljenih razlogov za sum in nižji od gotovosti, ki je potrebna za izrek obsodilne sodbe (sodba Vrhovnega sodišča RS XI Ips 44415/2010-267 z dne 22. 6. 2010).

Po pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča sta bila storilec in prekršek s strani predlagateljice ugotovljena 23. 2. 2012, ko je predlagateljica Postaja mejne policije B. ob S. prejela poročilo o toksikološki preiskavi, kot to izhaja iz uradnega zaznamka, ki ga je o razgovoru z administratorko P. B. o. S. z dne 12. 3. 2012 sestavila sodna oseba prvostopenjskega sodišča in tem ugotovitvam pritrjuje tudi predlagateljica v pritožbi. Ob takšnih ugotovitvah bi morala predlagateljica obdolžilni predlog skupaj s predlogom za začasni odvzem vozniškega dovoljenja vložiti najkasneje v torek 28. 2. 2012, po pravilnih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča pa je predlog za začasen odvzem vozniškega dovoljenja predlagateljica vložila 7. 3. 2012, ko je na sodišče prve stopnje prispel ta predlog skupaj z obdolžilnim predlogom za obdolžencu očitani prekršek. Ob upoštevanju navedenih okoliščin je prvostopenjsko sodišče tako postopalo pravilno, ko je predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja zavrglo kot prepoznega. Pritožbeno sodišče pa v zvezi z ugotovljenimi dejstvi še pojasnjuje, da bi v obravnavanem primeru kazalo začetek teka petdnevnega roka iz prvega odstavka 113. a člena ZP-1 razumeti celo bolj restriktivno, kot je to storilo prvostopenjsko sodišče. Glede na naravo prekrška po tretjem odstavku 106. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) in postopek ugotavljanja vožnje pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi (osmi odstavek 107. člena ZPrCP) bi, ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera, morebiti za obstoj utemeljenega suma zadostovala tudi dejstva, obstoječa pred prejemom izvidov strokovnega pregleda oziroma poročila o toksikološki preiskavi.

Da je bil predlog za začasen odvzem vozniškega dovoljenja vložen dvanajst dni po prejemu toksikološkega poročila o preiskavi, na podlagi katere je bil nedvomno podan utemeljen sum, da je storilec storil očitani mu prekršek vožnje pod vplivom mamil, priznava tudi sama predlagateljica v pritožbi. Upoštevajoč takšne pritožbene navedbe so neutemeljene trditve, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo nepopolno. V zvezi s pritožbenim očitkom, da je sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa spregledalo tretji odstavek 113.a člena ZP-1 pa pritožbeno sodišče poudarja, da slednji določa le čas začetka učinkovanja prepovedi vožnje in začasnega odvzema vozniškega dovoljenja ter se v ničemer ne nanaša na rok za vložitev predloga za začasen odvzem vozniškega dovoljenja, ki je določen v prvem odstavku 113.a člena ZP-1. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljice kot neutemeljeno zavrnilo in je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).