Jedro

Glede na že naveden čas izdelave izvedeniškega mnenja je neutemeljena navedba, da se stiki ne morejo ustrezno prilagajati v tako kratkih časovnih obdobjih. O prilagoditvi stikov je bilo sicer odločeno s sklepom o začasni odredbi, zoper katero toženec ni vložil ugovora.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (v V. točki izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka po tožbi (tožena stranka po nasprotni tožbi) nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom združilo pravdni zadevi IV P 315/2018 in IV P 496/2018, vodita se pod opr. št. IV P 315/2018 (I. točka izreka), ter zavrnilo ugovora tožeče stranke po tožbi in tožene stranke po nasprotni tožbi (v nadaljevanju tožnica) zoper sklep o začasni odredbi IV P 315/2018 z dne 14. 12. 2018 (II. točka izreka). Po uradni dolžnosti je izdalo sklep o začasni odredbi glede začasnega poteka stikov med mld. A. A. in tožnico (III. točka izreka). Razsodilo je, da se zavrne tožbeni zahtevek tožnice, s katerim je zahtevala spremembo odločitve o zaupanju mladoletnega otroka v varstvo in vzgojo, preživnine zanj ter stikov, kot točno izhaja iz IV. točke izreka. V V. točki izreka je odločilo o stikih mld. A. A. s tožnico, in sicer tako, da ti potekajo vsak drugi vikend od petka od 18.30 ure do nedelje zvečer do 18.00 ure, v tednu, ko ni vikend stika, od srede od 18.00 ure do ponedeljka do 18.30 ure in v tednu, ko je vikend stik, od torka od 18.00 ure do srede do 18.00 ure. Praznike preživlja A. A. izmenično pri vsakem od staršev, enako tudi šolske počitnice, poleti preživi A. A. pri očetu in mami pri vsakem en teden strnjeno v juliju in v avgustu, ko se stik z drugim staršem ne izvaja, potem pa poteka po utečenem redu. Po otroka na stik pride mama, ki otroka prevzame pred trgovino ... v R., po končanem stiku pride po otroka oče, ki ga prevzame na parkirišču pred Osnovno šolo v K. Kako se starša izmenjujeta pri praznikih in šolskih počitnicah je natančneje razvidno iz V. točke izreka. Glede preživnine je sodišče odločilo, da je tožnica dolžna plačevati preživnino za mld. A. A. v višini 128,00 EUR od izdaje sodbe dalje, do vsakega 18. dne v mesecu, do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in plač, odtlej dalje pa v valoriziranih zneskih (VI. točka izreka). Stroške pravdnega postopka nosi vsaka pravdna stranka svoje (VII. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka po tožbi in tožeča stranka po nasprotni tožbi (v nadaljevanju toženec). Pritožuje se zoper odločitev o stikih v V. točki izreka in predlaga, da višje sodišče samo izvede dodatne dokaze in razsodi v otrokovo korist, po potrebi z izdajo nove začasne odredbe, podredno, da višje sodišče V. točko sodbe razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje na prvo stopnjo s predlogom, da prvostopenjsko sodišče izda novo začasno odredbo za začasno ureditev stikov. Toženec podaja pritožbo, ker je po slabem mesecu novega načina izvrševanja stikov opazil spremembo v vedenjskem vzorcu svojega mladoletnega sina, ki se pričenja ponovno vesti na način, kot se je pred 6. 6. 2018. Tekom postopka, ko so bili stiki urejeni restriktivno, se je vedenje mld. A. povsem umirilo in proti koncu je v celoti prenehal jecljati. Dobro se je ujel tudi z vrstniki v vrtcu. Po slabem mesecu dni, odkar je prvostopenjsko sodišče uredilo režim stikov, se je pričel ponavljati vedenjski vzorec pri mld. A. tako, da je izrekel nekaj neprimernih in agresivnih izjav, po izvedenih stikih dne 6. 6. 2019 se mu je ponovno vrnil jecljaj. A. je s stikov večkrat prišel oblečen zgolj v hlačah, brez spodnjega perila, česar njegova mati ne bi smela spregledati. Ko je toženec tožnico s tem soočil, je našla različne izgovore. Glede na povrnjeno vedenjsko stanje mld. A. toženec ugotavlja, da trenutna ureditev stikov med mld. A. in materjo ni v otrokovo korist, prehitro so se stiki pričeli izvajati brez navzočnosti očeta. Prvostopenjsko sodišče je odločitev pravilno temeljilo na izvedenskem mnenju sodne izvedenke dr. M. Ž., vendar je napačno na stranski tir postavilo mnenje CSD, izrecno mnenje N. B. Toženec predlaga, da višje sodišče zasliši N. B., ki se s pravdnima strankama in mld. A. ukvarja že vrsto let. Po pridobljeni izjavi predlaga, da višje sodišče oceni, ali je v otrokovo korist treba stike urediti na drugačen način. Toženec namreč predlaga, da se stiki v kritičnem času, dokler mld. A. ne začne hoditi v šolo, vseeno izvajajo ob prisotnosti očeta, nato se šele postopno pričnejo izvajati samostojno. Toženec je namreč tako razumel mnenje sodne izvedenke, ki je predlagala, da se stiki izvajajo v prisotnosti toženca. Postopnost je toženec razumel tako, da bi se ta morala razpotegniti na nekaj let. Prvostopenjsko sodišče zaradi neizvedenega dokaza z zaslišanjem N. B. ni ustrezno ugotovilo dejanskega stanja. Poleg zaslišanja N. B. toženec predlaga tudi pridobitev mnenja po uradni dolžnosti dr. B. D. R., pri kateri sta pravdni stranki ob prisotnosti mld. A. opravljali svetovalne razgovore. Zagotovo bo lahko podala ustrezno mnenje v korist mld. A. Toženec ugotavlja, da morda zavzeto stališče sodne izvedenke glede A. A. lizanja ni povsem pravilno, saj pred preselitvijo tožnice v lastno stanovanje mld. A. ni izražal svojega zadovoljstva z lizanjem in bi bilo morda treba pridobiti tudi ustrezno dopolnitev izvedeniškega mnenja. Toženec izpostavlja, da se tožnica po ureditvi stikov dostikrat obnaša preveč lahkomiselno, saj se ene od dogovorjenih terapij pri dr. B. D. R. ni udeležila. Šele po vztrajnem prepričevanju toženca je pričela mld. A. v avtu pripenjati z varnostnim pasom, dne 23. 5. 2019 je A. samovoljno odpeljala domov, kljub temu, da sta bila s tožencem dogovorjena, da gredo skupaj z mld. A. na izlet. S tem je kršila takrat veljavno začasno odredbo o izvrševanju stikov ob prisotnosti toženca. Enkrat pa tožnica v času stika ni želela odkleniti avtomobila. Toženec izpostavlja svoj strah, da se lahko poleg jecljanja povrne tudi vedenjski vzorec lizanja in slačenja v postelji, kar si toženec na vse načine želi preprečiti.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Neutemeljena je pritožbena navedba, da naj bi sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo zmotno zato, ker je (napačno) na stranski tir postavilo mnenje Centra za socialno delo X., izrecno mnenje N. B. Sodišče prve stopnje je namreč odločitev pravilo utemeljilo na izvedeniškem mnenju sodne izvedenke za medicino in psihiatrijo, ki ima vsekakor večjo težo kot mnenje Centra za socialno delo. Izvedenka dr. M. Ž. je izrecno navedla (list. št. 199 spisa), da Center za socialno delo X. ne bi bil primeren za ponovno evaluacijo. Navedla je, da je bilo nekaj stvari, s katerimi se strokovno ni strinjala, npr. otroka spraševati, katerega od staršev ima raje, ni samo strokovni kiks, ampak tudi človeški in proti tistemu, kar je otroku v korist in kaže na nepoznavanje otrokovega čustvovanja in občutljivosti tega čustvovanja. Predlog za zaslišanje N. B. pred višjim sodiščem tako ni utemeljen.

6. Tudi pridobitev mnenja po uradni dolžnosti dr. B. D. R., pri kateri sta pravdni stranki ob prisotnosti mld. A. opravljali svetovalne razgovore, toženec predlaga neutemeljeno. Kot že navedeno je v spisu mnenje, ki ga je izdelala sodna izvedenka. Zoper njeno mnenje sta pravdni stranki sicer podali pripombe, na katere je bilo v postopku odgovorjeno. Izvedenka je bila na glavni obravnavi tudi zaslišana in so se vsa sporna vprašanja razčistila. Lečeča zdravnica oziroma zdravnica, pri kateri so se opravljali svetovalni razgovori, mnenja, kot ga je lahko podala izvedenka, ne more podati.

7. Sodna izvedenka dr. M. Ž. je res navedla, da bi bilo koristno, če bi bil v času, ko je izdelala izvedeniško mnenje, tj. v januarju 2019, ob stikih tožnice z mld. A. prisoten tudi oče, najprej ves čas, po približno dveh mesecih pa postopoma v vse manjšem delu stika. Takšna ugotovitev pa ne pomeni, da je treba mnenje izvedenke razumeti tako, kot ga razume toženec, da bi se morala postopnost glede samostojnega izvajanja stikov razpotegniti na nekaj let. Za kaj takega v izvedeniškem mnenju ni osnove. Sicer pa je izvedenka navedla, da je prisotnost očeta potrebna zaradi vzpostavitve medsebojnega zaupanja in koristi povezovanja ter dopolnjevanja med staršema. Na naroku je izrecno pojasnila, zakaj je priporočila oziroma ocenila, da bi bilo za mld. A. koristno, da je oče prisoten. Zaznala je, da obstaja veliko nezaupanje s strani očeta in nezaupanje enega starša do drugega otrok zelo natančno zaznava in tudi sam lahko doživlja dvom oziroma se povečuje njegova ambivalentnost do tistega starša, za katerega je postavljeno to nezaupanje oziroma usmerjeno vanj. Druga stvar, ki se je izvedenki zdela pomembna, je bila, da sta starša povedala, da komunikacija glede otroka kar v redu poteka. Važno je, da kot starša komunicirata in v tej prisotnosti je videla možnost, da bi se njuna komunikacija glede otroka in pomembnih stvari z otrokom lahko poglobila in še bolj ustrezno razvila ter postala zares funkcionalna.

8. Glede na že naveden čas izdelave izvedeniškega mnenja je neutemeljena navedba, da se stiki ne morejo ustrezno prilagajati v tako kratkih časovnih obdobjih. O prilagoditvi stikov je bilo sicer odločeno s sklepom o začasni odredbi, zoper katero toženec ni vložil ugovora.

9. Toženec navaja, da se je po slabem mesecu dni po ureditvi režima stikov pričel ponavljati vedenjski vzorec pri mladoletnem A. A. tako, da je izrekel nekaj neprimernih in agresivnih izjav, ki jih toženec v pritožbi ne konkretizira. Ne pojasni niti za kakšne izjave gre niti kako številčne so bile. Izvedenka je ob tem v izvedeniškem mnenju pojasnila, da vira takšnega izražanja oziroma „vzorov“ ne more identificirati, da pa se podobni izrazi širijo tudi v vrtcu, tako da morebitna kakšna neprimerna izjava na sprejeto odločitev ne more vplivati.

10. Toženec navaja tudi, da se je mld. A. po stikih dne 6. 6. 2019 vrnilo jecljanje. Kot je navedla izvedenka, tudi jecljanje opozarja na možnost, da se otrok na neka, njemu neljuba, dogajanja odziva z zvišanjem tesnobe. Čustvene motnje pri otroku sprožijo menjave bivališč, spremembe ob selitvi od enega starša do drugega, zaznavanje napetosti med staršema, prisotnost ob sporih staršev. Glede na A. A. dojemanje in doživljanje tako matere kot očeta, sta oba lahko tista odrasla oseba, ki otroku pomaga zmanjševati čustveno stisko, še bolj učinkovito je, če sta pri tem usklajena in sodelujoča. Tudi ponovitev jecljanja zato ne more biti podlaga za spremembo odločitve o stikih, ki so sedaj že ustaljeni.

11. Navedbe, da morda zavzeto stališče sodne izvedenke glede A. A. lizanja ni povsem pravilno in izpostavljanje strahu, da bi se vedenjski vzorec lizanja in slačenja lahko ponovil, prav tako ne morejo vplivati na spremembo odločitve. Da bi bilo mnenje v tem delu nepravilno ni z ničemer izkazano. Toženec izpostavlja svoj strah, da bi se navedeni vedenjski vzorec lahko vrnil, vendar na to zaenkrat nič ne kaže oziroma toženec okoliščin, ki bi na to kazale, ni navedel. 12. Ostali pritožbeni očitki o tem, da je A. A. prišel s stikov oblečen zgolj v hlače, brez spodnjega perila in da se tožnica dostikrat obnaša preveč lahkomiselno (odsotnost s terapije, pripenjanje z varnostnim pasom šele po prepričevanju toženca, samovoljno ravnanje v preteklosti), glede na mnenje izvedenke, da otrok potrebuje redne in dovolj obsežne stike z materjo in da je za otroka koristno, da je v polnem odnosu in stiku z vsakim od staršev, prav tako ne utemeljujejo drugačne odločitve o stikih mld. A. z materjo.

13. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega dela sodbe tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

14. Glede na naravo spora in okoliščine primera nosi tožnica v skladu s 413. členom ZPP sama svoje stroške odgovora na pritožbo.