Jedro

V notarskem zapisu sklenjen sporazum o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo maksimalne hipoteke ni primeren izvršilni naslov za izterjavo terjatve iz izvedbene pogodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep: 1) v izpodbijani 2. točki izreka spremeni tako, da se ugovoru ugodi, sklep o izvršbi z dne 6. 8. 2014 razveljavi ter predlog za izvršbo zavrne tudi v delu, ki presega ugoditev ugovoru v 1. točki izreka, 2) v izpodbijani 3. točki izreka spremeni tako, da mora upnik dolžniku v osmih dneh povrniti stroške ugovornega postopka v znesku 725,75 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnika delno ugodilo in sklep o izvršbi z dne 6. 8. 2014 razveljavilo v delu, ki se nanaša na dovoljeno izvršbo na rubež plače in rubež denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet, ter v tem obsegu predlog za izvršbo zavrnilo (1. točka izreka), v preostalem delu je ugovor dolžnika z dne 29. 8. 2014 zavrnilo (2. točka izreka), sklenilo pa je tudi, da dolžnik sam krije svoje stroške postopka (3. točka izreka).

2. Zoper sklep se je dolžnik sam pravočasno pritožil in vztraja pri ugovornih trditvah o posledicah odstopa od pogodbe v skladu s 111. členom Obligacijskega zakonika (OZ). Predlaga razveljavitev sklepa o izvršbi in zavrnitev predloga za izvršbo v celoti.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot jih uveljavlja dolžnik.

5. Izvršilno sodišče mora že ob odločanju o predlogu za izvršbo preizkusiti obstoj začetnih predpostavk za dovolitev izvršbe. Ob odločanju o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi pa mora na podlagi drugega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) po uradni dolžnosti paziti na nekatere ugovorne razloge iz prvega odstavka istega člena (tudi, če jih je ob preizkusu predloga za izvršbo morda prezrlo). Med drugim po uradni dolžnosti pazi na obstoj ugovornega razloga iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, ali je listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, izvršilni naslov, oziroma v tem okviru, ali je izvršilni naslov primeren za izvršbo (21. člen ZIZ). Na navedeni ugovorni razlog je po uradni dolžnosti ob skrbi za pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, in drugi odstavek 55. člena ZIZ) dolžno paziti tudi pritožbeno sodišče. 6. Upnik je v konkretnem primeru predlagal izvršbo na podlagi notarskega zapisa notarja J. R. SV 48/09 z dne 23. 1. 2009. V notarskem zapisu sta bila med upnikom (iz tega izvršilnega postopka) kot kreditodajalcem, družbo Z. d. o. o., kot kreditojemalcem, ter dolžnikom (iz tega izvršilnega postopka) kot zastaviteljem sklenjena Okvirna pogodba o kreditni liniji št. 871325-001, pri čemer je znesek okvirnega kredita zanašal skupaj največ 300.000,00 EUR, ter Sporazum o zavarovanju denarne terjatve do navedene višine z ustanovitvijo maksimalne hipoteke pri nepremičninah parc. št. 1 in 2, obe k. o. X, v lasti dolžnika kot zastavitelja do celote. Dolžnik je soglašal z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa. Iz predloga za izvršbo je razvidno, da upnik izterjuje terjatev v višini 99.302,30 EUR iz Pogodbe o kreditu št. 871325-005 z dne 23. 2. 2012 za znesek v višini 103.096,55 EUR za poplačilo naložbe št. 871325-004. Gre torej za izterjavo terjatve po izvedbeni pogodbi, za katero ni izkazano, da bi bila izvršilni naslov.

7. V teoriji in sodni praksi se je izoblikovalo enotno stališče, da notarski zapis, s katerim je ustanovljena maksimalna hipoteka, ni primeren izvršilni naslov.(1) V skladu z 21. členom ZIZ je namreč izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Ob sklenitvi posla v notarskem zapisu, ki naj bi bil izvršljiv, je terjatev nedoločena (določitev najvišjega zneska kredita v okvirni pogodbi ne pomeni ne določenosti ne določljivosti terjatve), zaradi česar zavezanec tudi ne more soglašati z njeno neposredno izvršljivostjo. Zapis neposredne izvršljivosti bi moral namreč zajemati tudi soglasje dolžnika, da terjatev (ki jo upnik sedaj izterjuje v izvršilnem postopku) sodi v okvir, zavarovan z maksimalno hipoteko.

8. V konkretnem primeru torej v notarskem zapisu sklenjen sporazum o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo maksimalne hipoteke ni primeren izvršilni naslov za izterjavo terjatve iz izvedbene pogodbe in je bilo treba iz tega razloga ugovoru dolžnika ugoditi (v okviru presoje izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti) ter sklep spremeniti tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Ker je dolžnik uspel tudi z delom ugovora, ki presega odločitev o njegovi ugoditvi v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa, je bilo treba spremeniti tudi odločitev o stroških ugovornega postopka. Glede na uspeh mu je upnik dolžan povrniti njegove nastale stroške (drugi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik je v ugovoru zahteval povrnitev: nagrade za redno pravno sredstvo v višini 889,00 EUR, povečano za 22 % DDV, sodne takse v znesku 55,00 EUR in materialnih stroškov v znesku 20,00 EUR. Višje sodišče je odmerilo nagrado za ugovor na podlagi tar. št. 3468 Tarife, ki je sestavni del Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju Tarifa; upoštevaje prehodno določbo 20. člena Odvetniške tarife, veljavne od 10. 1. 2015), ki predvideva odmero nagrade za redno pravno sredstvo s količnikom 0,6, kar glede na vrednost izterjevane terjatve pomeni 533,40 EUR (upnik v stroškovniku ni upošteval količnika 0,6, zato se stroški ne odmerijo v celotni priglašeni višini). Navedeni znesek se poveča za zahtevanih 22 % za DDV (tar. št. 6007 Tarife), plačano sodno takso v višini 55,00 EUR in za materialne stroške v višini 20,00 EUR (tar. št. 6002 Tarife). Skupaj je torej upnik dolžan dolžniku povrniti 725,75 EUR stroškov ugovora, v roku osem dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Drugi stroški v ugovornem postopku niso nastali, stranki pa tudi nista priglasili stroškov pritožbenega postopka.

Op. št. (1): Prim. npr. prof. dr. Matjaž Tratnik: Različne vrste hipotek v našem pravu, prof. dr. Miha Juhart: Hipoteka in neposredna izvršljivost, oboje Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, VI. dnevi civilnega prava, 23. in 24. april 2008, dr. Vesna Rijavec: Izvršljiv notarski zapis, Podjetje in delo 6-7/2010/XXXVI, str. 1148; sklep VSK II Cp 425/2006 z dne 30. 1. 2007, sklep VSL II Ip 1220/2008 z dne 15. 7. 2008.