Jedro

Iz določb Javnega razpisa je zaključiti, da je kot splošni pogoj za sodelovanje na predmetnem javnem razpisu določen plačan znesek tarife ob prijavi na razpis, v primeru neizpolnitve tega splošnega pogoja pa nastopi posledica, tj. izločitev oseb iz nadaljnje obravnave s sklepom o zavrženju. Pravočasnega plačila tarife po predmetnem javnem razpisu ni mogoče enačiti s plačilom takse v postopkih, ko gre le za procesno predpostavko za odločanje o vlogi stranke.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Javna agencija za knjigo RS (v nadaljevanju prvostopni organ) zavrgla tožnikovo vlogo z naslovom ''Iz jezika v jezik'', ki je prispela na Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju knjige, sklop Izdaja revij, za leto 2015, kot vlogo neupravičene osebe, saj ne izpolnjuje splošnega razpisnega pogoja, da je ob prijavi na razpis poravnal tarifo skladno s Tarifo za izvajanje storitev Javne agencije za knjigo RS.

2. V obrazložitvi je prvostopni organ navedel, da je bil v Uradnem listu št. 6/15 z dne 30. 1. 2015, objavljen Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področjih knjige za leto 2015. Komisija za odpiranje vlog je ugotovila, da tožnikovi prijavi, ki je bila vložena 3. 3. 2015, ni bilo priloženo dokazilo o plačilu tarife ob prijavi na razpis, zato ga je pozvala na dopolnitev vloge. Tožnik je poslal dokazilo o plačilu tarife, iz katerega izhaja, da je bila tarifa plačana 10. 4. 2015. Ker je kot pogoj za prijavo na razpis določena obveznost prijavitelja, da ob prijavi na razpis poravna tarifo, je prvostopni organ tožnikovo vlogo glede na 10. točko Javnega razpisa organ zavrgel. 3. Ministrstvo za kulturo je zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep.

4. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da res ni plačal tarife ob prijavi na razpis (kot je to zahtevala 12. alineja tč. 6.1. splošnih pogojev za sodelovanje na JR3-Knjiga-2015), vendar pa je bila plačana pravočasno oziroma skladno z naknadnim pozivom toženke in še preden je bila tožnikova prijava predložena v vsebinsko obravnavanje strokovni komisiji. Začetna formalna pomanjkljivost je bila torej naknadno in pravočasno odpravljena. Plačilo tarife ne more biti vsebinski pogoj, ki bi opredeljeval sposobnost oziroma upravičenost stranke za sodelovanje stranke v določenem upravnem postopku. Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (v nadaljevanju ZUIJK) tako izrecno loči med vlogami, ki so formalno nepopolne (ki ne vsebujejo vseh elementov, ki jih predpisuje javni razpis in jih je mogoče dopolniti) in vlogami, ki jih je vložila neupravičena oseba (to je oseba, ki po vsebini ne izpolnjuje vseh pogojev javnega razpisa). Torej je nepravilno ugotovljeno, da je tožnik neupravičena oseba, ker ob prijavi ni plačal tarife, saj se plačilo tarife lahko šteje kot formalna in ne vsebinska predpostavka. Situacijo primerja s plačilom takse po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in Zakonom o upravnih taksah (v nadaljevanju ZUT). Opozoril je še na tretji odstavek 153. člena Ustave RS, ki določa skladno hierarhijo predpisov, zlasti, da podzakonski predpisi (v tem primeru Pravilnik) ne more biti v neskladju z zakonom – ZUJIK, saj ta – kot že navedeno – omogoča naknadno dopolnitev formalno nepopolnih vlog ter napotuje na uporabo ZUP. Skliceval se je tudi na 6. člen Pravilnika, po katerem se vloga zavrže kot nepopolna le v primeru, če prijavitelj po pozivu v zahtevanem roku ne dopolni svoje vloge. Poudaril je še, da tudi 10. točka JR omogoča naknadno dopolnitev formalno nepopolnih vlog, kar velja tudi za naknadno plačilo tarife, v 11. točki JR pa je izrecno in taksativno navedena dokumentacija, ki jo mora prijavitelj priložiti, pri čemer potrdilo o plačani tarifi ni izrecno navedeno. Da je v pravnem redu RS splošno uzakonjeno pravilo, da je v primeru naknadnega plačila takse treba šteti, da je bila procesna predpostavka plačila takse pravočasno izpolnjena in je treba takšno vlogo vsebinsko obravnavati, čeprav sam zakon predpisuje nastanek taksne obveznosti ob sami vložitvi vloge, izhaja tudi iz izrecnih določb ZUT (prvi odstavek 5. člena in prvi odstavek 16. člena), ZUP, Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, prvi odstavek 108. člena) in ZST (1. točka prvega odstavka 5. člena in prvi odstavek 34. člena), kar je treba smiselno upoštevati tudi pri presoji te zadeve. Predlagal je, da sodišče tožbi ugodi, odpravi izpodbijani akt in zadevo vrne organu z napotilom, da vlogo tožnika vsebinsko obravnava, toženki pa naloži povrnitev njegovih stroškov postopka.

5. Toženka je v odgovoru na tožbo prerekala navedbe tožnika in predlagala zavrnitev tožbe.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V zadevi ni sporno, da tožnik niti ob prijavi na javni razpis 3. 3. 2015, kar je tudi zadnji dan roka za prijavo na javni razpis, ni plačal zneska tarife, sporno pa je, ali je navedena okoliščina razlog za zavrženje vloge kot vloge neupravičene osebe.

8. ZUJIK, ki se na podlagi prvega odstavka 10. člena ZJAKRS smiselno uporablja za izvedbo predmetnega postopka javnega razpisa, v petem odstavku 117. člena določa, da vlogo, ki ni pravočasna ali je ni vložila upravičena oseba, zavrže minister s sklepom.

9. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci (prijavitelji na razpis), izhajajo iz besedila objave javnega razpisa (četrta alineja 114. člena ZUJIK). Navedeno pomeni, da organ, ki je pristojen za izvedbo javnega razpisa, določi pogoje, ki jih morajo za sodelovanje na javnem razpisu izpolnjevati izvajalci.

10. Iz 6.1. točke Javnega razpisa izhaja, da je splošni pogoj za sodelovanje na predmetnem javnem razpisu, da so pravne osebe ob prijavi na razpis poravnale tarifo, skladno s Tarifo za izvajanje storitev Javne agencije za knjigo RS. Ta pogoj ustreza drugemu odstavku 4. člena Tarife, ki določa, da mora pravna ali fizična oseba, za katero Javna agencija opravi storitev, plačati ustrezni znesek tarife ob prijavi na javni razpis. Predmetni javni razpis v četrtem odstavku 10. točke tudi določa, da bodo prijavitelji, ki ne bodo izpolnjevali predhodno navedenih splošnih in posebnih pogojev za posamezno razpisno področje, kot neupravičene osebe izločeni iz nadaljnje obravnave s sklepom o zavrženju.

11. Iz citiranih določb Javnega razpisa je torej zaključiti, da je kot splošni pogoj za sodelovanje na predmetnem javnem razpisu določen plačan znesek tarife ob prijavi na razpis, v primeru neizpolnitve tega splošnega pogoja pa nastopi posledica, tj. izločitev oseb iz nadaljnje obravnave s sklepom o zavrženju. Pravočasnega plačila tarife po predmetnem javnem razpisu zato ni mogoče enačiti s plačilom takse v postopkih, ko gre le za procesno predpostavko za odločanje o vlogi stranke.

12. Ker v zadevi ni sporno, da tožnik navedenega splošnega pogoja ob prijavi ni izpolnil, poleg tega pa konkretno ne pojasni, s katero zakonsko določbo naj bi bil ta pogoj v neskladju, je odločitev toženke o zavrženju njegove vloge kot vloge neupravičene osebe pravilna in utemeljena na zgoraj citiranih predpisih, ki veljajo za obravnavani primer.

13. Na drugačno odločitev v zadevi zato tudi ne more vplivati kasneje plačana tarifa, saj – kot že rečeno - je bil pogoj za obravnavo vloge plačana tarifa ob vložitvi prijave.

14. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

15. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.