Jedro

Zagovornica v pritožbi pravilno opozarja na nujnost sodne presoje pogojev za izdajo odredbe za hišno preiskavo, kar je bistvo garantne funkcije sodnika, vendar nima prav, da konkretna odredba o hišni preiskavi ne dosega standarda obrazloženosti, vzpostavljenega z ustavnosodnimi merili iz ustavnosodne odločbe Up-1006/13 z dne 9. 6. 2016.

Izrek

Pritožba zagovornice obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Murski Soboti je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog zagovornice obdolženega A. A. za izločitev dokazov.

2.Zoper sklep se je pritožila obdolženčeva zagovornica zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava, kot navaja, in bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki drugega odstavka (pravilno: prvega odstavka) 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in dokaze, pridobljene na podlagi domnevno nezakonite odredbe za opravo hišne preiskave, zlasti zapisnik o hišni preiskavi, potrdilo o zasegu predmetov in poročilo o preiskavi NFL kot pridobljene s kršitvijo človekovih pravic, iz spisa izloči.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Zagovornica v pritožbi oporeka zaključkom prvostopenjskega sodišča, da je odredba o hišni preiskavi, ki jo je izdalo Okrajno sodišče v Ljutomeru pod PRhp 23/2020 z dne 1. 10. 2020, zadostno obrazložena, s čimer je povzelo stališče pritožbenega sodišča v razveljavitvenem sklepu V Kp 12851/2021 z dne 19. 4. 2023, katerega zagovornica ostro kritizira, saj je bila prvotna odločitev, ko je sodišče prve stopnje predlogu za izločitev dokazov ugodilo, razveljavljena in zadevo vrnjena v ponovno odločitev. Zagovornica meni, da so bili z novo odločitvijo sodišča prve stopnje, ko je predlog za izločitev dokazov zavrnilo, kršeni standardi, vzpostavljeni z odločbo Ustavnega sodišča Up-1006/13 z dne 9. 6. 2016, pri čemer v okviru zatrjevane 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP na splošno zatrjuje nezadostno obrazloženost izpodbijanega sklepa, v bistvu pa se ne strinja z razlogi izpodbijanega sklepa. Meni namreč, da so ti napačni, saj da iz odredbe o hišni preiskavi ni razviden miselni proces sodnika, ki ga je ta opravil, ko je presojal utemeljenosti predloga. V nadaljevanju zagovornica z dobesednim prepisom povzema vsebino predloga za izločitev listin (nedovoljenih dokazov), kot ga je podala v postopku na prvi stopnji 20. 9. 2022, vključno z očitnima pomotama, in sicer z napačnim datumom odredbe o hišni preiskavi (28. 9. 2020) in omenjanjem dveh sodnih odredb, čeprav je nedvomno šlo le za eno odredbo, izdano 1. 10. 2020.

5.Zagovornici v njenih pritožbenih prizadevanjih ni mogoče pritrditi. Sodišče prve stopnje je namreč natančno in tehtno analiziralo problematizirano odredbo o hišni preiskavi, pri tem pa pravilno ocenilo, da je okrajni sodnik v navedeni odredbi v točkah 1 in 2 povzel vsebino predloga, ki ga je podala Policijska postaja Gornja Radgona in se torej z vsebino tega predloga konkretno seznanil. Na podlagi razlogov sodišča je tako bilo mogoče vsebino navedb, s katerimi je predlagatelj utemeljeval svoj predlog, konkretno preveriti in to je okrajni sodnik v točki 3 nadalje tudi jasno zapisal, da je navedene okoliščine presodil in da po njegovem mnenju kažejo na obstoj utemeljenih razlogov za sum, da je A. A. storil prekršek s tem, ko naj bi posedoval že navedeno „mamilo“. V nadaljevanju je sledila tudi sodna presoja sorazmernosti med odreditvijo hišne preiskave kot posegom v nedotakljivost stanovanja in drugih prostorov ter težo prekrška, saj naj bi osumljenec posedoval „mamilo“ v količini, ki zadošča za lastno uporabo, pa tudi za morebitno nadaljnjo preprodajo. Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, je v nadaljevanju odredbe okrajni sodnik obrazložil tudi pogoj nujnosti, zato pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi, ki jih je v podkrepitev svojih zaključkov navedlo že prvostopenjsko sodišče. Izpodbijanemu sklepu tako v nobenem pogledu ni mogoče očitati neobrazloženosti, zato so pritožbene navedbe o podani procesni kršitvi po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP brez teže.

6.Zagovornica v pritožbi pravilno opozarja na nujnost sodne presoje pogojev za izdajo odredbe za hišno preiskavo, kar je bistvo garantne funkcije sodnika, vendar nima prav, da konkretna odredba o hišni preiskavi ne dosega standarda obrazloženosti, vzpostavljenega z ustavnosodnimi merili iz omenjene ustavnosodne odločbe. Okrajni sodnik je namreč v zadostni meri presodil okoliščine, iz katerih je ugotovil utemeljene razloge za sum, pri čemer je poudariti, da je sodišče pri odločitvi, ali bo izdalo odredbo za hišno preiskavo ali ne, vezano na policijske ugotovitve s terena, te pa so bile v predlogu za izdajo odredbe o hišni preiskavi natančno opisane in pojasnjene, kot izhaja iz točke 1 in 2 problematizirane odredbe. Okrajni sodnik se je tako oprl na lastne zaznave policistov (vonj po konoplji, pri čemer kasneje najdena količina ni bila zanemarljiva, saj je bilo poleg posušenih delcev rastline konoplje najdeno še 219 sadik konoplje), oprl pa se je tudi na podatke o lastniškem stanju zadevne nepremičnine in vozila, nakar je v točkah 3, 4 in 5 opravil jasno sodno presojo ter s tem izpolnil svojo garantno funkcijo. Način sodne presoje predloga za opravo hišne preiskave je bil v sodni praksi po vzpostavitvi ustavnosodnih meril iz odločbe Ustavnega sodišča Up-1006/13 z dne 9. 6. 2016 že večkrat presojan (prim. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani V Kp 27107/2019 z dne 7. 5. 2020 in V Kp 18120/2015 z dne 27. 10. 2022; sklep Višjega sodišča v Kopru VII Kp 1432/2019 z dne 22. 4. 2021), pri čemer pravilni zaključki sodišča prve stopnje, ki jih pritožbeno sodišče v celoti povzema, ne nasprotujejo navedeni sodni praksi.

7.V razlogih izpodbijanega sklepa pa je sodišče prve stopnje nadalje tudi pravilno presojalo, da je bila hišna preiskava opravljena v skladu z izdano odredbo in zakonskimi določili ZKP, pri čemer s temi razlogi, navedenimi v točkah 13, 14 in 15 obrazložitve izpodbijanega sklepa, pritožba ne polemizira, saj v bistvu le ponavlja svoje navedbe iz predloga za izločitev dokazov. Na te navedbe je sodišče prve stopnje odgovorilo v izpodbijanem sklepu in glede na to, da tem razlogom pritožba konkretno ne oporeka, lahko pritožbeno sodišče le pritrdi sprejemljivim zaključkom sodišča prve stopnje.

8.Zagovornica v pritožbi nadalje poudarja, da je bil v fazi izdaje sodne odredbe o hišni preiskavi v teku prekrškovni postopek, pri čemer je za očitani prekršek po 33. členu Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (v nadaljevanju ZPPPD) predpisana le sorazmerno nizka globa, česar se pri ocenjevanju sorazmernosti ni upoštevalo. Tudi v tem pogledu zagovornici ni mogoče priznati uspeha, saj je prezrla doktrino očitno inkriminirajoče najdbe v povezavi z 217. členom ZKP. Ob tem je sodišče prve stopnje v točki 8 razlogov izpodbijanega sklepa jasno utemeljilo pravno podlago, na podlagi katere je bila izdana odredba o hišni preiskavi PRhp 23/2020 z dne 1. 10. 2020, in sicer je pravilno povzelo določila Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), na katere se je skliceval že okrajni sodnik pri izdaji sporne odredbe. V postopku o prekršku se torej glede hišne preiskave smiselno uporabljajo določila ZKP, v skladu s katerimi se je presojal predlog za opravo hišne preiskave in v skladu s katerimi se je ta nato tudi opravila. Tako glede na določilo 217. člena ZKP ni nobenega dvoma, da sme policija, kadar se zakonito nahaja v prostoru zaradi utemeljenih razlogov za sum, da je bil storjen prekršek (po prvem odstavku 33. člena ZPPPD), pri tem pa najde predmete, ki nakazujejo na kaznivo dejanje po 186. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), slednje tudi zaseči,1 o čemer mora biti obveščen državni tožilec, kar je glede na zapisnik o hišni preiskavi očitno tudi bilo storjeno.

9.Ob vsem obrazloženem in glede na razloge, ki jih je v izpodbijanem sklepu razumno in tehtno utemeljilo že sodišče prve stopnje, in ker slednje tudi ni zagrešilo nobene od v pritožbi uveljavljanih kršitev, je sodišče druge stopnje o pritožbi obdolženčeve zagovornice odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

10.Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov po tar. št. 74013 Taksne tarife v zvezi s šestim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

-------------------------------

1M. Šepec v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem, 2. knjiga, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2023, stran 196.