Jedro

Po določilu 221. člena ZD je sodišče pri dedovanju naknadno najdenega premoženja vezano na pravnomočen sklep o dedovanju. Po pravnomočnem sklepu o dedovanju sta zapustnikova dediča zapustnikova izvenzakonska partnerica do 1/3 zapuščine in zapustnikov sin do 2/3 zapuščine. Zato tudi oba dedujeta v teh deležih še naknadno najdeno delnico. Kako bosta dediča delnico razdelila, pa je stvar nadaljnje delitve in ne zapuščinskega postopka.

Izrek

Pritožbi dedinje se ugodi in se II. točka izreka izpodbijanega sklepa spremeni tako, da se glasi: "Na podlagi sklepa o dedovanju D 332/2015 s 14. 3. 2016 sta dediča dodatne zapuščine: – zapustnikova izvenzakonska partnerica N. Š., EMŠO: ..., do 1/3 dodatne zapuščine in – zapustnikov sin K. V., EMŠO: ..., do 2/3 dodatne zapuščine."

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju sklenilo, da obsega dodatna zapuščina po pokojnem J. V. eno delnico P., št. računa: ... (I. točka izreka). Na podlagi sklepa o dedovanju s 14. 3. 2016 je kot dediča dodatne zapuščine proglasila zapustnikovega sina K. V. (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje dedinja N. Š. Očita, da je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka, saj se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti in ne vsebuje razlogov o pravno odločilnih dejstvih. Sodišče ni obrazložilo, zakaj šteje, da je vrednosti papir nedeljiv in zakaj ga deduje tisti dedič, ki je prejel večji delež zapuščine. S tem je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Stališče sodišča, da delnica ni deljiva in je dve osebi ne moreta dedovati, je napačno. Še ena preostala delnica bi morala ostati v skupni lasti obeh dedičev, ali pa bi moralo sodišče odrediti prodajo in izkupiček razdeliti med dediče v skladu z dednimi deleži. Sodišče tega ni storilo in je dedinjo prikrajšalo za 1/3 vrednosti delnice.

3. Dedič K. V. je na pritožbo odgovoril in v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, ampak razdeli premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa (prvi odstavek 221. člena Zakona o dedovanju; ZD).

6. Zapustnikov sin K. V., ki je bil v sklepu o dedovanju razglašen za dediča do 2/3 zapuščine (pokojnikova zunajzakonska partnerica N. Š. pa do 1/3), je sodišče obvestil, da ena delnica P. ni bila razdeljena med dediče in predlagal izdajo dodatnega sklepa o dedovanju.

7. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da obsega dodatna zapuščina delnico P. in odločilo, da je dedič dodatne zapuščine zapustnikov sin K. V., ki je imel po prvotnem sklepu o dedovanju večji delež zapuščine kot dedinja N. Š. Štelo je, da delnice ne more deliti na manjše število kot ena, dediča pa se o tem, kdo bo dedoval eno delnico, nista sporazumela. Zato je sklenilo, da delnico, ki je nedeljivi ostanek, dobi dedič, ki je prejel večji delež zapuščine, torej K. V. Tako odločitev prvostopenjskega sodišča pritožnica utemeljeno izpodbija.

8. Po določilu 221. člena ZD je sodišče pri dedovanju naknadno najdenega premoženja vezano na pravnomočen sklep o dedovanju. Po pravnomočnem sklepu o dedovanju s 14. 3. 2016 sta zapustnikova dediča zapustnikova izvenzakonska partnerica N. Š. do 1/3 zapuščine in zapustnikov sin K. V. do 2/3 zapuščine. Zato tudi oba dedujeta še eno preostalo delnico, in sicer N. Š. do 1/3, K. V. pa do 2/3. Kako bosta dediča delnico razdelila, pa je stvar nadaljnje delitve in ne zapuščinskega postopka.

9. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi dedinje ugodilo in II. točko izreka izpodbijanega sklepa spremenilo tako, da dodatno zapuščino dedujeta oba dediča v deležih kot v pravnomočnem sklepu o dedovanju s 14. 3. 2016 (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).