- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSK sklep Cp 852/2008
ECLI:SI:VSKP:2009:CP.852.2008 Civilni oddelek
Povzetek
- Odpoved dediščini in njen vpliv na dedne deležePravna posledica odpovedi dediščini je, da se šteje, kakor da odpovedujoči sploh ni postal dedič, kar povečuje dedne deleže sodedičev.
- Višina nujnega deležaSodišče obravnava vprašanje, koliko znaša nujni delež zapustnikovega sina B.A. v primeru, ko se je izvenzakonska partnerka odpovedala dedovanju.
- Uveljavljanje nujnega deležaPritožba se osredotoča na to, ali odpoved nujnemu deležu s strani V.Š. vpliva na višino nujnega deleža zapustnikovega sina.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Pravna posledica odpovedi dediščini je v tem, da se šteje, kakor da odpovedujoči sploh ni postal dedič, kar ima za nadaljnjo posledico, da se povečajo dedni deleži sodedičev.
Izrek
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je zapustnik napravil oporoko, s katero je za oporočna dediča določil svoja vnuka M. in D.A. Kot zakonita dediča po pokojnem pa bi prišla v poštev zapustnikov sin B.A. in izvenzakonska partnerka V.Š. Slednja se je odpovedala dedovanju po pokojnem, dedič A.B. pa je uveljavljal nujni delež na zapustnikovem premoženju. Sodišče je zato odločilo, da zapuščino dedujeta oporočna dediča vsak do ¼, nujni dedič B.A. pa do ½.
Proti sklepu se pritožujeta oporočna dediča po pooblaščencu. Menita, da je odločitev sodišča napačna in da znaša nujni delež zapustnikovega sina B.A. le ¼ zapuščine in ne ½. Po mnenju pritožbe namreč odpoved nujnemu deležu s strani V.Š. ne more predstavljati podlage za povečanje nujnega deleža zapustnikovega sina.
Pritožba ni utemeljena.
Ne drži, da gre v obravnavanem primeru za situacijo, ko se je eden od dedičev odločil, da nujnega deleža ne bo uveljavljal. Dedna izjava V.Š. se je namreč glasila, da se dedovanju po pokojnem I.A. odpoveduje (l.št. 22 spisa). To je prvostopenjsko sodišče tudi izrecno navedlo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Pravna posledica odpovedi dediščini pa je v tem, da se šteje, kakor da odpovedujoči sploh ni postal dedič, kar ima za nadaljnjo posledico, da se povečajo dedni deleži sodedičev. Dedna izjava V.Š. je torej imela za posledico ugotovitev, da je edini zakoniti dedič, ki bi prišel v poštev za dedovanje po pokojnem I.A., njegov sin B.A. Ker pa je zapustnik razpolagal z oporoko, gre B.A. le nujni delež, ki ga je izrecno uveljavljal, ta delež pa znaša ½ zakonitega dednega deleža, torej polovico zapuščine. Odločitev prvostopenjskega sodišča je torej pravilna, pritožba pa neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2.tč. 365.čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 163.čl. Zakona o dedovanju – ZD in 37.čl. Zakona o nepravdnem postopku – ZNP).