Jedro

Razveljavitev dela zakona nima učinkov na pravna razmerja, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno do začetka učinkovanja razveljavitvene odločbe ustavnega sodišča. Sklepa o predhodni odredbi ni mogoče odpraviti, ne glede na to, da je bil razveljavljen del zakona, na katerem je sklep o predhodni odredbi temeljil, niti ni mogoče (glede na pravnomočnost tega sklepa) odpraviti nadaljnjih učinkov tega sklepa niti z uveljavitvijo predloga za prenehanje predhodne odredbe.

Neutemeljeno je sklicevanje na določbo o prenehanju začasne odredbe oziroma spremenjene okoliščine, zaradi katerih bi moralo sodišče te spremenjene okoliščine (katere naj bi predstavljala odločba Ustavnega sodišča) smiselno uporabiti tudi pri predhodni odredbi. Slednje se nanaša na prenehanje začasne odredbe, če so se okoliščine, zaradi katerih je bila izdana, pozneje spremenile, tako da odredba ni več potrebna, pri čemer zakon napotuje tudi na primere, ki povzročijo prenehanje začasne odredbe. Pri uporabi določb ZIZ o prenehanju predhodne odredbe pa se (drugače kot pri uporabi določb o prenehanju začasne odredbe), zakon ne sklicuje tudi na določbe o prenehanju začasne odredbe. Zato za predhodne odredbe določba o prenehanju začasne odredbe oziroma o upoštevanju spremenjenih okoliščin, ni uporabljiva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog tožene stranke z dne 1. 12. 2014 za odpravo sklepa o predhodni odredbi.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka, smiselno pa je uveljavljala pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se sklep o predhodni odredbi z dne 10. 1. 2014 razveljavi in „odredi izbris vseh pravnih posledic te odredbe“.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, je tožena stranka v svoji vlogi z dne 1. 12. 2014 predlagala odpravo odločbe o predhodni odredbi in odreditev izbrisa učinkov predhodne odredbe v sodnem registru, sklicujoč se na odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 10. 7. 2014. Po presoji pritožbenega sodišča pa je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrnilo tak predlog. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-148/13-15 z dne 10. 7. 2014 (objavljeno v Ur. l. RS št. 58/2014 dne 28. 7. 2014) sicer razveljavilo 1. točko prvega odstavka 258. člena ZIZ, navedena razveljavitev pa je začela učinkovati 29. 7. 2014, vendar je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je sklep o izdaji predhodne odredbe, katere odpravo predlaga tožena stranka, postal pravnomočen že pred 29. 7. 2014. Pravilno je prvostopenjsko sodišče uporabilo tudi 44. člena ZustS, da razveljavitev dela zakona nima učinkov na pravna razmerja, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno do začetka učinkovanja razveljavitvene odločbe ustavnega sodišča. 5. Sklepa o predhodni odredbi torej ni mogoče odpraviti, ne glede na to, da je bil razveljavljen del zakona, na katerem je sklep o predhodni odredbi temeljil, niti ni mogoče glede na pravnomočnost tega sklepa odpraviti nadaljnjih učinkov tega sklepa (ki je bil očitno glede na predlog pritožnika že tudi izvršen v sodnem registru), kot to zmotno meni pritožnik niti z uveljavitvijo predloga za prenehanje predhodne odredbe.

6. Zakonske pogoje za prenehanje predhodne odredbe določata 264. in 265. člen ZIZ. Sodišče na dolžnikov predlog ustavi postopek s predhodno odredbo in razveljavi opravljena dejanja: 1. če dolžnik položi pri sodišču zavarovano terjatev z obrestmi in stroški, 2. če dolžnik izkaže za verjetno, da je bila terjatev takrat, ko je bil izdan sklep o predhodni odredbi, že plačana ali dovolj zavarovana, 3. če je pravnomočno ugotovljeno, da terjatev ni nastala ali da je prenehala, ali če v 15 dneh od dneva, ko izteče čas za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo (prvi in drugi odstavek 264. člena ZIZ). Tako ravna sodišče tudi v primeru, če so pogoji za izvršbo izpolnjeni preden poteče čas, za katerega je sodišče izdalo predhodno odredbo, če upnik ne predlaga izvršbe v 15 dneh, odkar so nastopili ti pogoji (265. člen ZIZ). Nobeden od navedenih pogojev za prenehanje predhodne odredbe v obravnavanem primeru kljub citirani določbi Ustavnega sodišča ni izpolnjen. Neutemeljeno je pri tem tudi sklicevanje na 278. člena ZIZ in spremenjene okoliščine, zaradi katerih bi moralo sodišče te spremenjene okoliščine (katere naj bi predstavljala odločba Ustavnega sodišča) smiselno uporabiti tudi pri predhodni odredbi. Drugi odstavek 278. člena ZIZ se nanaša na prenehanje začasne odredbe, če so se okoliščine, zaradi katerih je bila izdana, pozneje spremenile, tako da odredba ni več potrebna. ZIZ v tretjem odstavku 278. člena napotuje tudi na primere iz prvega odstavka 264. člena tega zakona, ki rezultirajo v prenehanju začasne odredbe. Pri uporabi določb ZIZ o prenehanju predhodne odredbe pa se (drugače kot pri uporabi določb o prenehanju začasne odredbe), zakon ne sklicuje tudi na določbe o prenehanju začasne odredbe. Zato za predhodne odredbe določba drugega odstavka 278. člena ZIZ o upoštevanju spremenjenih okoliščin ni uporabljiva.

7. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da je bil sklep o izvršbi pravnomočno razveljavljen, zaradi česar je v teku pravdni postopek. Sklep o izvršbi ni bil v celoti razveljavljen, pač pa le v delu, v katerem je bila izvršba dovoljena, organizaciji za plačilni promet naloženo plačilo terjatve in določen izvršitelj, kot izhaja iz sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani 2090 VL 161127/2013 z dne 12. 11. 2013, ni pa bil razveljavljen v delu, v katerem je tožencu sodišče naložilo plačilo vtoževane terjatve in izvršilnih stroškov. O tem teče pravdni postopek, kot pravilno navaja pritožnik. Tako se pokaže, da tudi za ustavitev postopka zavarovanja ob smiselni uporabi 76. člena ZIZ glede na 239. člen ZIZ ni pogojev. Po 76. členu ZIZ sodišče ustavi izvršbo (postopek zavarovanja) po uradni dolžnosti, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti. Nič od tega se ni zgodilo niti s sklepom o izvršbi, izdanim na podlagi verodostojne listine, niti s sklepom o izdaji predhodne odredbe, kot je bilo že obrazloženo.

8. Ker so se izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).