Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V obravnavani zadevi toženka ni ugotavljala niti dohodkovnega niti premoženjskega položaja tožnika (in morebitnih njegovih družinskih članov), kot to določajo (navedene) določbe ZBPP, pač pa je odločitev sprejela zgolj na podlagi dejstva, da je tožnik v kazenski zadevi pooblastil tri odvetnike, ki pa ga zakon ne določa kot enega izmed kriterijev za ugotavljanje finančnega položaja prosilca, pri čemer toženka v ZBPP, kot rečeno, nima pravne podlage za širitev sicer jasno in določno določenih zakonskih kriterijev za dodelitev BPP.
I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 319/2023 z dne 20. 4. 2023, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, po poteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
1. Z odločbo, št. Bpp 319/2023 z dne 20. 4. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) za pravno svetovanje in zastopanje na I. in II. stopnji v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Kopru I K 68286/2022. 2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe toženka uvodoma navaja, da je namen BPP, kot to izhaja iz določbe prvega odstavka 1. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP), uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Na podlagi 13. člena ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. 3. Toženka je v postopku ugotovila, da ima tožnik v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Kopru I K 68286/2022 (v nadaljevanju: kazenska zadeva) dva zagovornika, in sicer odvetnika A. A., ki je za tožnika vložil tudi obravnavano prošnjo za dodelitev BPP, ter odvetnika B. B. Na predobravnavnem naroku dne 10. 3. 2023 je tožnik izjavil, da se bo v kazenski zadevi zagovarjal s pomočjo obeh navedenih odvetnikov. Ker je odvetnik A. A. 13. 4. 2023 toženki sporočil, da je tožnik drugim odvetnikom, razen njemu, preklical pooblastilo, je toženka v zvezi s tem opravila poizvedbo in ugotovila, da je tožnik v kazenski zadevi poleg zgoraj dveh navedenih odvetnikov, za zastopanje dne 20. 2. 2023 pooblastil še odvetnika C. C. 4. Glede na ugotovitev, da je tožnik za zastopanje v kazenski zadevi pooblastil tri odvetnike, toženka ocenjuje, da si je tožnik zmožen zagotoviti stroške nudenja pravne pomoči in torej lahko uresničuje pravico do sodnega varstva brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine, zato šteje, da tožnik BPP ne potrebuje, da bi bila dodelitev BPP tožniku v nasprotju z njenim namenom in da tožnik ne izpolnjuje pogoja za dodelitev BPP iz 13. člena ZBPP. Toženka je posledično odločila kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.
5. Tožnik zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo v upravnem sporu. Kot navaja, jo vlaga zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Primarno predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in samo odloči o stvari tako, da mu dodeli zaprošeno BPP; podrejeno pa predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponoven postopek. V vsakem primeru zahteva tudi, da mu toženka povrne stroške tega upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
6. V tožbi navaja, da nima premoženja in dohodkov, je invalidsko upokojen. Ima raka, zaradi česar so mu odstranili več organov, v Nemčiji ga zdravijo s kemoterapijo. Je star in tudi sicer ima predvideno le še leto dni življenja. Ugotovitev toženke, da ima več odvetnikov ne drži, saj jim je (razen A. A.) 5. 5. 2023 preklical pooblastilo. Vse stroške zagovornikov je plačevala njegova širša družina, ki ga ni dolžna preživljati. Sorodniki tudi sicer nimajo (več) denarja za plačevanje odvetnikov, so jih pa najeli, da bi bil kazenski postopek čim prej končan, saj je tožnik hudo bolan. Zato ne držijo navedbe toženke, da naj bi imel tožnik denarna sredstva, s katerimi lahko plačuje pravno zastopanje. Meni, da izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP, pri čemer se sklicuje na določbe ZBPP, Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) in Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki določajo pogoje in kriterije za dodelitev BPP ter se nanašajo na materialni (dohodkovni in premoženjski) položaj prosilca. Tožnik je diskriminiran v razmerju do prosilcev, ki jim je bila BPP dodeljena, odločitev toženke pa še dodatno poglablja njegovo socialno stisko, kar je v nasprotju z ZBPP. V nadaljevanju tožnik izpodbijani odločbi očita še, da ni ustrezno obrazložena. Sodišču predlaga, da opravi glavno obravnavo, na kateri naj zasliši tožnika.
7. Tožba je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila, je pa sodišču poslala spis, ki se nanaša na zadevo.
**K I. točki izreka:**
8. Tožba je utemeljena.
9. Predmet presoje v tem upravnem sporu je zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP. Na podlagi dejstva, da je tožnik za zastopanje v kazenski zadevi, v zvezi s katero prosi za dodelitev BPP, pooblastil tri odvetnike, je namreč toženka zaključila, da tožnik ne izpolnjuje materialnega kriterija iz ZBPP za dodelitev BPP.
10. Pogoje za dodelitev BPP ureja ZBPP.1 Ta določa dvoje vrst pogojev, in sicer pogoje, ki se nanašajo na finančni položaj prosilca, in pogoje, ki se nanašajo na zadevo, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo (24. člen ZBPP). Pri prvi vrsti pogojev, ki so relevantni za konkretno zadevo, ZBPP loči med dohodki in prejemki prosilca ter njegovim premoženjem, s katerim razpolaga, pri čemer se pri ugotavljanju njegovega finančnega položaja upošteva tudi finančno stanje prosilčeve družine, če prosilec ni samska oseba. Način ugotavljanja finančnega položaja prosilca v primeru, ko ta prosi za redno BPP, kot je bilo v predmetni zadevi, je v 13., 14. in 20. členu ZBPP jasno določen. Zakonodajalec je kriterije za ugotavljanje dohodka in premoženja prosilca natančno razdelal in uredil na transparenten način, z namenom, da ne bo povzročal neenakopravnosti med osebami, ki so v enakem ali podobnem položaju, zato se je tudi v največji možni meri izogibal diskrecijski obliki odločanja o dodelitvi BPP. Nenazadnje je zakonodajalec upošteval, da gre pri dodelitvi BPP za porabo proračunskih sredstev, kjer sistem in delovanje proračuna zahtevata natančno in racionalno porabo sredstev.2
11. Toženka je v konkretnem primeru zgolj na podlagi ugotovljenega dejstva, da je tožnik v kazenski zadevi, v zvezi s katero prosi za dodelitev BPP, za zastopanje pooblastil tri odvetnike, sklicujoč se na 13. člen ZBPP zaključila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP, ki se nanašajo na njegov finančni položaj. Po presoji sodišča pa toženka za takšen zaključek nima podlage niti v določbah 13. člena ZBPP, na katere se v izpodbijani odločbi sklicuje, in niti v drugih določbah ZBPP.
12. Toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe pravilno navaja, da prvi odstavek 13. člena določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. V drugem odstavku 13. člena pa ZBPP jasno določa dohodkovno mejo za dodelitev BPP (dva osnovna zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke). Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP). Materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja strokovna služba za BPP, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 20. člena ZBPP). V obravnavani zadevi toženka ni ugotavljala niti dohodkovnega niti premoženjskega položaja tožnika (in morebitnih njegovih družinskih članov), kot to določajo (navedene) določbe ZBPP, pač pa je odločitev sprejela zgolj na podlagi dejstva, da je tožnik v kazenski zadevi pooblastil tri odvetnike, ki pa ga zakon ne določa kot enega izmed kriterijev za ugotavljanje finančnega položaja prosilca, pri čemer toženka v ZBPP, kot rečeno, nima pravne podlage za širitev sicer jasno in določno določenih zakonskih kriterijev za dodelitev BPP.
13. Glede na povedano je sodišče zaključilo, da je toženka v zadevi napačno uporabila določbe ZBPP in posledično nepopolno ugotovila dejansko stanje. Tožbi je zato ugodilo, izpodbijano odločbo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) odpravilo, ter zadevo na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženki v ponovni postopek. V njem bo morala upoštevati stališča iz te sodbe (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).
14. Sodišče ni odločalo v sporu polne jurisdikcije. Takšno odločanje po določbah prvega odstavka 65. člena ZUS-1 namreč pomeni zgolj možnost sodišča, ki jo kot izjemo od splošnega koncepta upravnega spora kot spora o zakonitosti dokončnih upravnih aktov uporabi le takrat, ko stranki sicer ne bi bilo mogoče zagotoviti varstva njenih pravic, za kar pa v obravnavanem primeru (tudi glede na tožnikov podredno podani predlog odločitve) ne gre.
15. Odločitev je sodišče sprejelo ne da bi opravilo glavno obravnavo in na njej izvedlo predlagani dokaz z zaslišanjem tožnika, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi ter izpodbijano odločbo odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec, ki bi imel nasprotni interes (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).
16. Tožnik je ob vložitvi tožbe podal tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse zanjo. O tem predlogu sodišče ni posebej odločalo, saj je tožnik plačila sodne takse za tožbo oproščen že na podlagi samega zakona, to je določbe šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), po kateri se v postopkih odločanja o dodelitvi BPP sodna taksa ne plača. **K II. točki izreka:**
17. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, je tožnik po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče skladno z določbo 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu odmerilo v pavšalnem znesku 347,70 EUR (285,00 EUR in 22 % DDV), glede na to, da je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, tožnika pa je zastopal odvetnik. Rok za povrnitev stroškov je sodišče določilo na podlagi 313. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 1 V skladu z določbo tretjega odstavka 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z ZBPP (redna BPP). 2 Glej več o tem v obrazložitvi Predloga zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), Poročevalec Državnega zbora RS, št. 77/2000.