Jedro

V izključni dispoziciji upnika je, ali bo že v predlogu za izvršbo predlagal izvršbo na eno ali več sredstev, ali bo novo sredstvo izvršbe predlagal šele tekom postopka poleg ali namesto že dovoljenih sredstev (tretji odstavek 34. člena ZIZ). Po prvem odstavku 34. člena ZIZ mora sodišče upnikovemu predlogu glede predlaganih sredstev slediti. Iz tega razloga upniku predloga za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom ni potrebno z ničemer utemeljevati ali obrazlagati, razen, da navede sredstvo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu II. točke izreka potrdi.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru In 933/2015 z dne 9. 2. 2016, zoper drugo dolžnico E.V. nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom, in sicer na delež družbenika (I. točka izreka) in drugi dolžnici naložilo, da v 8 dneh upniku povrne nadaljnje izvršilne stroške v znesku 35,42 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku je stroškovni zahtevek upnika zavrnilo (II. točka izreka).

2. Proti zavrnilnemu delu II. točke izreka tega sklepa se upnik pravočasno pritožuje. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se mu priznajo priglašeni stroški in naložijo v plačilo dolžnici, podredno predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve in vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške. Očita, da je sodišče nepravilno ugotovilo dejansko stanje s tem, ko je vlogo upnika štelo kot obvestilo sodišču o novem izvršilnem sredstvu. Prav tako je zmotno zaključilo, da naj bi obravnavani predlog upnika vseboval zgolj navedbo novega izvršilnega sredstva. Prvostopenjska odločitev je arbitrarna in v nasprotju s I. točko obravnavanega sklepa, s katero je sodišče ugodilo upnikovemu predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. S to odločitvijo je sodišče vlogo upnika štelo kot predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom in ne kot obvestilo o novem izvršilnem sredstvu. Kot takega bi ga moralo šteti tudi pri odločanju o povrnitvi upnikovih stroškov v skladu s tretjim odstavkom 34. člena ZIZ in tretjo alinejo 7. točke tarif. št. 27 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT). Sklicuje se na ustaljeno sodno prakso. Poudarja, da je v obravnavani vlogi za svoj zahtevek postavil trditve, ki jih je utemeljil z navajanjem sodno znanih dejstev oziroma trditev, ki izhajajo iz sodišču elektronsko dosegljivih javnih evidenc. Postavil je specifični zahtevek za poplačilo njegove terjatve z novim izvršilnim sredstvom. Izpodbijani sklep ocenjuje kot pomanjkljiv in obremenjen s kršitvijo iz 14. točke prvega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je v I. točki izreka odločilo o upnikovem predlogu za nadaljevanje izvršbe, medtem ko ga je v stroškovni odločitvi štelo zgolj kot obvestilo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Materialnopravna podlaga za odločanje o izvršilnih stroških je 38. člen ZIZ. Ta v prvem odstavku predpisuje, da izvršilne stroške plača najprej upnik, v petem odstavku pa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Izvršilni stroški obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika in drugih oseb, ki jim zakon priznava pravico do nagrade. Upnik ima torej pravico do povračila stroškov nagrade za sestavo vlog, seveda tistih, ki so bile za izvršilni postopek potrebne ter so bili posledično potrebni tudi stroški, ki so z njimi nastali.

5. V izključni dispoziciji upnika je, ali bo že v predlogu za izvršbo predlagal izvršbo na eno ali več sredstev,1 ali bo novo sredstvo izvršbe predlagal šele tekom postopka poleg ali namesto že dovoljenih sredstev (tretji odstavek 34. člena ZIZ). Po prvem odstavku 34. člena ZIZ2 mora sodišče upnikovemu predlogu glede predlaganih sredstev slediti. Iz tega razloga upniku predloga za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom ni potrebno z ničemer utemeljevati ali obrazlagati, razen, da navede sredstvo. Z izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe na novo sredstvo izvršbe, se izvršba v nadaljevanju opravlja tudi na to sredstvo, v obsegu kot je bil dovoljen s temeljnim sklepom o izvršbi. V predlogu za dovolitev izvršbe na novo sredstvo izvršbe upniku tako ni potrebno utemeljevati, za izterjavo katere terjatve oziroma v katerem obsegu predlaga izvršbo na novo sredstvo izvršbe. Z vidika potrebnosti za postopek izvršbe je to nepotrebno. Predlog za dovolitev izvršbe na novo sredstvo izvršbe mora kot obvezno sestavino obsegati le predlagano sredstvo izvršbe. Soglašati je zato s sodiščem prve stopnje, da je upnikov predlog za izvršbo na dodatno sredstvo izvršbe šteti kot neobrazloženo vlogo, čeprav kot izpostavlja pritožba, njegova vloga ne vsebuje zgolj navedbe novega izvršilnega sredstva. Bistveno je namreč, da zadostuje, da je v predlogu za izvršbo na novo sredstvo izvršbe navedeno izvršilno sredstvo. Na podlagi takega predloga sodišče odloči o zahtevku po tretjem odstavku 34. člena ZIZ in zgolj ta sestavina je potrebna, da sodišče predlogu ugodi. Za neobrazloženo vlogo OT v tarif. št. 27, v kateri so predpisane nagrade za izvršilni postopek, ne predpisuje nagrade. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo tarif. št. 39 OT, ki predpisuje nagrado za primer, če storitve niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev in upniku odmerilo nagrado na podlagi 4. točke.

6. Zavrniti je pritožbeno zahtevo, da je upnikovo vlogo ovrednotiti po tretji alineji 7. točke tarif. št. 27 OT, ker jo je sodišče glede na odločitev pod I. točko izpodbijanega sklepa štelo kot predlog za novo sredstvo izvršbe. V citirani tarifni številki je namreč predpisana nagrada za druge obrazložene vloge in ne za predlog za dodatno sredstvo za izvršbo.3 Da v tej postavki ni ovrednoten predlog za dodatno sredstvo izvršbe, izkazuje tudi višina predpisane nagrade. Za predlog za izvršbo je namreč predpisana enotna nagrada v višini 50 % iz tarif. št. 18, vendar ne več kot 200 točk, medtem ko je za obrazloženo vlogo iz tretje alineje 7. točke 27. člena tarife predpisana nagrada 75 % iz tarif. št. 18, torej znatno višja nagrada. Ker je vsebina predloga za novo sredstvo izvršbe manj zahtevna in je obseg bistveno ožji od predloga za uvedbo postopka izvršbe, predloga za uvedbo izvršbe na novo sredstvo izvršbe ni mogoče ovrednotiti po tarifni številki, ki jo zahteva upnik. S predlogom za izvršbo se postopek sploh uvede in dovoli izvršba za izterjevani znesek in stroške s predlaganim sredstvom izvršbe, medtem ko se s predlogom za nadaljevanje izvršbe le razširi oziroma nadaljuje izvršba na drugo sredstvo izvršbe za znesek, za katerega je že bila dovoljena izvršba. Po svoji vsebini mora predlog za izvršbo, s katerim se uvede postopek, vsebovati vse obvezne sestavine iz 40. oziroma 41. člena ZIZ, medtem ko mora predlog za nadaljevanje izvršbe vsebovati le sredstvo izvršbe, na katerem se predlaga izvršba in utemeljitev potrebnosti predlaganega novega sredstva izvršbe. Opravila sestave obeh predlogov ni mogoče enačiti in nelogična je razlaga, da je zakonodajalec želel sestavo dodatnega predloga za izvršbo ovrednotiti višje kot temeljni predlog za izvršbo.

7. Kar se tiče upnikovega sklicevanja na ustaljeno sodno prakso, je upniku pojasniti, da OT velja in se uporablja od 10. 1. 2015, medtem ko sta v pritožbi citirani odločbi starejšega datuma, kot tudi, da odločbe višjih sodišč ne predstavljajo formalnega pravnega vira in niso zavezujoče. 8. Zavrniti je pritožbene očitke, da je izpodbijani sklep pomanjkljiv. Prvostopenjsko sodišče je pod točko 6 obrazložitve navedlo jasne in določne razloge za svojo odločitev in se opredelilo do vseh odločilnih dejstev. Taka odločitev omogoča preizkus tako strankam kot tudi sodišču. Prav tako je neutemeljen očitek o nasprotju med odločilnimi dejstvi. Sodišče je na podlagi predloga upniku dovolilo nadaljevanje izvršbe (I. točka izreka prvostopenjskega sklepa), njegov predlog pa ovrednotilo po 4. točki tarif. št. 39 OT. Takšna odločitev ne izkazuje nikakršnega nasprotja. Kot že obrazloženo, OT za predlog za izvršbo na novo sredstvo izvršbe ne predpisuje posebne tarifne postavke. Sodišče je predlog upnika zato ovrednotilo s primerljivo storitvijo, in sicer kot neobrazloženo vlogo, pri čemer je razloge za odločitev obširno pojasnilo v 6. točki obrazložitve.

9. Neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje po obrazloženem zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo. Odločitev je sprejelo potem, ko tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev.

10. V posledici neuspeha s pritožbo upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

1 Upnik lahko v predlogu za izvršbo predlaga več sredstev izvršbe tudi podrejeno. Ko se izvršba na prvo predlagano sredstvo izkaže za neuspešno, se začne opravljati izvršba na drugo predlagano sredstvo. 2 Prvi odstavek 34. člena glasi: "Sodišče dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve s tistim sredstvom in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo." 3 Kot že zgoraj obrazloženo, upnikove vloge ni šteti za obrazložene.