Jedro

Primarno se mora prizadevati, da se praviloma opravi fizična delitev stvari in da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes in le, če stvari fizično ni mogoče razdeliti tako, da prejme vsak solastnik stvari v vrednosti svojega solastninskega deleža, odloči sodišče, da mora tisti solastnik, ki je prejel večjo vrednost, izplačati solastniku oz. solastnikom, ki so prejeli manjšo vrednost, razliko v vrednosti in le če izkaže kateri od solastnikov glede na velikost svojega deleža ali druge okoliščine upravičeno večji interes za stvar oz. stvari, sodišče odloči, da to stvar dobi

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se solastno premoženje udeležencev, ki ga sestavljajo nepremičnine s parc. št. 2834, 2835, 6977 in 7508/1, vl. št. 751 k.o. D. in parc. št. 3899, 4180, 4181, 4203, 5725/7 in 5725/8, vl. št. 162 k.o. D. last udeležencev, vsakega do deleža 1/5, razdeli tako, da posamezni udeleženci pridobijo določene nepremičnine, kot izhaja iz tč. 1 izreka sklepa s tem, da zaradi razlike v vrednosti prejetih nepremičnin in deležev posamezni udeleženci drugim izplačajo razliko v denarju, kot je to določno opredeljeno v tč. 2 izreka ter so udeleženci dolžni drug drugemu izročiti v posest nepremičnine, kot jim pripadajo po odločitvi v tč. 1 izreka sklepa (tč. 3 izreka), ter odločilo še o stroških postopka.

Zoper sklep se je tretja nasprotna udeleženka pritožila. V pritožbi navaja, da uveljavlja vse pritožbene razloge ter pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje ter priglaša pritožbene stroške. Opozarja, da je predlagateljica predlagala, da pridobi parc. št. 5725/7 in 5725/8 k.o. D.. Sodišče je v postopku angažiralo izvedenca kmetijske stroke, zaslišalo predlagateljico in vpogledalo izpiske iz zemljiške knjige. Po tako izvedenih dokazih je sodišče odločilo z izpodbijanim sklepom, češ da med udeleženci sporazum ni možen. Sporazum res ni možen, vendar je pritožnica, prepričana, da pri odločanju sodišče ni pravilno uporabilo določbe 70. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Sodišče bi namreč moralo upoštevati, da je potrebno izvesti delitev v naravi, glede na izkazan upravičen interes posameznega udeleženca. Izvedenec je nakazal možnost delitve kmetijskih zemljišč, to je spornih parc. št. 5725/7 in 5725/8 v dve celoti. Res predstavljata homogeno celoto in ju bi bilo, kot je navedel, nesmiselno deliti na pet enakovrednih delov, kot edini primeren način delitve pa je prikazal delitev na dva dela (dvakrat po 1.400 m2) in to v smeri vzhod-zahod, s tem, da bi se na skrajnem vzhodnem robu pustilo dostopno traktorsko pot za preostali del zemljišča, ki bi ga sestavljal del parcele 5725/7 in celotna parcela 5725/8. V nadaljevanju je tudi navedel, da pot sedaj že obstaja in se na ta način ne bi uničevalo vinograda, torej se vrednost parcel ne bi zmanjšala. Navedel je tudi, da se zavzema, da se parcele ne delijo, vendar pa to ni mogoče zaključiti na način, kot zaključuje sodišče, da teh parcel - L., ni mogoče deliti. Tudi ugotovitev sodišča, da je predlagateljici glede na dosedanji način rabe uspelo dokazati močnejši interes do teh dveh parcel, ki sta ji dodeljeni s sklepom, ne drži, saj je tretja nasprotna udeleženka vse do smrti mame s svojim možem edina delala na tej kmetiji in obdelovala zemljišče - L., po mamini smrti pa je predlagateljica to zemljišče s silo in skrivaj prevzela v posest in na zemljišče nikomur ni pustila. Zato delitev ni pravilna. Sodišče bi tudi moralo zaslišati, da bi ugotovilo pravo dejansko stanje in s tem upravičeni interes posameznih udeležencev, vse nasprotne udeležence, da se izjasnijo tako, kot se je o tem lahko izjasnila le predlagateljica, na katere izjavo je sodišče v pretežni meri tudi oprlo odločitev. Uživanje predlagateljice ni bilo nemoteno, bilo je uživanje na silo, saj so nekateri od nasprotnih udeležencev taki rabi nasprotovali. Sicer pa ni jasno od kod sodišču izraz močnejši interes, če pa SPZ govori le o upravičenem interesu. Postopek pa se je tudi sicer začel v letu 2001 in potrdilo, na katerega se sklicuje sodišče, z dne 22.11.2002 na postopek ne more vplivati. Upravičenega interesa predlagateljica tudi ne more izkazovati z zgrajenim objektom na zemljišču, ki je solast vseh udeležencev, kar kaže le na to, da je objekt zgradila na silo in na črno. Tudi sicer je sodišče upoštevalo vrednost nepremičnin po izračunu po metodologiji za ugotavljanje vrednosti kmetijskih zemljišč in gozdov, zakon pa nasprotno določa, da solastnikom pripada sorazmerni del prodajne cene, torej tiste cene, ki jo je mogoče doseči s prodajo na trgu.

Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Opozarja, da med udeleženci tečejo številni spori. Če bi pritožnica res imela interes do parcel z imenom "L.", bi sama vložila predlog za delitev. V zadevi je pooblastila sina, ki pa ni zahteval njenega zaslišanja. Narokov se pritožnica ni udeleževala. Starši tega zemljišča od leta 1965 niso več sami obdelovali, pač pa s pomočjo sosedov. Pritožnica za obdelavo ni strokovno usposobljena, nima osnovne kletarske opreme in ni član zadruge. Pritožbene navedbe zato niso utemeljene.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju zagrešilo bistveno postopkovno kršitev. V nepravdnem postopku se smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP - 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku - ZNP). Sodišče prve stopnje namreč z nezakonitim postopanjem, predvsem pa z opustitvijo vročitve, tretji nasprotni udeleženki ni dalo možnosti obravnavanja pred sodiščem, na to kršitev pa sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP). Iz podatkov spisa je razvidno, da sodišče tretje nasprotne udeleženke na naroke, razpisane za dne 19.9.2003 in 13.2.2004, ni vabilo. Vabilo je sicer G. M., ki pa ga je tretja nasprotna udeleženka pooblastila le za zastopanje na naroku dne 6.12.2002 (pooblastilo v prilogi B4 spisa). Ob tem predlagateljica utemeljeno opozarja tudi, da ji je bila s tem odvzeta možnost, da se izjavi o navedbah drugih udeležencev in sodeluje pri izvajanju dokazov ter razpravlja o rezultatih celotnega postopka (načelo obojestranskega zaslišanja - 4. čl. ZNP). Tako sodišče ugotovitve glede upravičenega interesa v smislu 1. odst. 122. čl. ZNP opira predvsem na listinske dokaze in izpovedbo predlagateljice. Ker je postopek začel pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika, je potrebno uporabiti materialnopravne določbe ZNP, ki so bile sicer z uveljavitvijo SPZ razveljavljene, to je določbe 13. poglavja, ki ureja postopek za delitev stvari in skupnega premoženja (268. čl. SPZ). Ob tem sodišče druge stopnje pripominja, da tudi potrebnih razlogov sklep ne vsebuje. Prav zato, ker sta tako predlagateljica kot tretja nasprotna udeleženka trdili, da imata upravičen interes, da pridobita sporni nepremičnini s parc. št. 5725/7 in 5725/8 (L.), katerih skupna vrednost presega vrednost deleža posameznega udeleženca, in je tretja nasprotna udeleženka tudi trdila, da je sami niso obdelovali le zato, ker jim predlagateljica tega ni dovolila, je sodišče določilo izvedenca, ki je res navedel, kar povzema sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da sporni parceli predstavljata homogeno celoto, ki je po velikosti tudi primerna za obdelavo in jo je nesmiselno deliti na pet enakovrednih delov in zavzel stališče, naj se parcele ne delijo. Vendar je sodišče tisto, ki pozna pravo in mora odločiti, tako, kot je določeno v 13. poglavju ZNP. Primarno si mora prizadevati, da se praviloma opravi fizična delitev stvari in da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes in le, če stvari fizično ni mogoče razdeliti tako, da prejme vsak solastnik stvari v vrednosti svojega solastninskega deleža, odloči sodišče, da mora tisti solastnik, ki je prejel večjo vrednost, izplačati solastniku oz. solastnikom, ki so prejeli manjšo vrednost, razliko v vrednosti in le če izkaže kateri od solastnikov glede na velikost svojega deleža ali druge okoliščine upravičeno večji interes za stvar oz. stvari, sodišče odloči, da to stvar dobi. V zvezi s tem pritožba utemeljeno opozarja tudi na ugotovitve izvedenca o možni delitvi predmetnih nepremičnin na dva enaka dela (dvakrat po 1.400 m2), a se o tem sodišče prve stopnje ni izreklo. Iz vseh navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 37.čl. ZNP). V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje postopkovne kršitve odpraviti, predlagateljico, nasprotno udeleženko in tudi vse druge udeležence, povabiti na narok, ter ugotoviti vse odločilne dejanske okoliščine, pomembne za uporabo materialnopravnih pravil, ki urejajo delitev. Ker je sodišče druge stopnje sklep razveljavilo, je razveljavilo tudi odločbo o stroških in je tudi odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo (165. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP).