Jedro

Glede na to, da je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen po preteku subjektivnega in objektivnega roka, je sodišče takšen predlog pravilno zavrglo, ne da bi se spuščalo v presojo utemeljenosti zamujenega pravdnega dejanja.

Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, zato so pogoji za njeno dopustitev načeloma strožji. Restriktivno tolmačenje dopustnosti obnove zato zahteva tudi strožje obravnavanje vsebine predloga za obnovo, ki oži uporabo določbe 108. člena ZPP. Nepopoln predlog, ki ne vsebuje zakonitega razloga za obnovo in okoliščin, iz katerih izhaja, da je bil predlog vložen v zakonitem roku, ter dokazov, s katerimi se podpirajo navedbe predlagatelja, sodišče zavrže brez naroka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje in predlog za obnovo postopka.

Zoper navedeni sklep se toženka pravočasno pritožuje brez formalne opredelitve pritožbenih razlogov. Vztraja, da ni prejela sodne pošiljke 15.12.2007, saj je sodišče pisanja dvakrat pošiljalo na naslov firme, na domači naslov pa ni prejela ničesar. Sodišče je tako napačno ugotovilo datum sprejema sklepa, iz česar sledi, da je ugovor zoper sklep o izvršbi vložila pravočasno. Opozarja tudi, da zaradi poškodbe glave iz leta 2005 in posledične bolezni ni bila zmožna spremljati vseh dogajanj oziroma pošte, ki ni prihajala na njen domači naslov. Zaradi navedenega vztraja pri svojem predlogu, da se postopek vrne v prejšnje stanje in tudi obnovi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica ne oporeka ugotovitvam sodišča prve stopnje, da sta pretekla tako subjektivni kot objektivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa izpodbija pravilnost odločitve o vsebini izdanega sklepa o izvršbi oziroma sodbi. Ob tem zatrjuje, da naj bi sodišče vročalo sodna pisanja na naslov firme in ne na domači naslov, vendar pa iz podatkov spisa izhaja, da je bila sodba vročena (sicer s fikcijo na podlagi 141. člena ZPP) ravno na njen domači naslov. Vendar je v tej zvezi pomembno le, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen prepozno, zato ga je bilo primorano zavreči (1. odstavek 120. člena ZPP), ne da bi se spuščalo v presojo utemeljenosti zamujenega pravdnega dejanja. Ob neprerekani ugotovitvi, da je bil predlog toženke vložen kar 7 mesecev po poteku tudi objektivnega roka, se izkaže odločitev sodišča prve stopnje po zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje kot materialnopravno pravilna.

Enako pa velja tudi glede odločitve o zavrženju predloga za obnovo postopka, česar toženka obrazloženo sploh ne izpodbija. Obnova postopka je izredno pravno sredstvo. Obnovil naj bi se s sodno odločbo pravnomočno končani postopek. Zato so pogoji za dopustnost obnovitvenega predloga načeloma strožji. Restriktivno tolmačenje dopustnosti predloga za obnovo (2. odstavek 397. člena ZPP) zato zahteva tudi strožje obravnavanje vsebine obnovitvene vloge, ki oži uporabo določbe 108. člena ZPP o poučevanju vložnika, katera vloga je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je potrebno, da bi se lahko obravnavala. Predlog za obnovo postopka je nepopoln, če ni naveden zakoniti razlog obnove in okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonitem roku, in dokaze, s katerimi se podpirajo navedbe predlagatelja. Takšen predlog pa sodišče zavrže brez naroka (1. odstavek 398. člena ZPP). Podatki spisa potrjujejo ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženka ni navedla nobenega zakonitega razloga, na katerem temelji svoj predlog in da so njene navedbe usmerjene predvsem v vsebinsko grajo izdane sodbe in tako predlog dejansko ne vsebuje obveznih sestavin iz 2. odstavka 397. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko je v skladu s 1. odstavkom 398. člena ZPP predlog toženke za obnovo postopka kot nepopolnega zavrglo.

Na osnovi navedenega in ko tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je sodišče druge stopnje pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).