Up-337/98

7. 5. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe dr. A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z. na seji senata dne 7. maja 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba dr. A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 613/98 z dne 23. 9. 1998 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Kranju št. P 470/95 z dne 3. 2. 1998 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Z izpodbijano sodbo je bil v pravdnem postopku zavrnjen zahtevek pritožnika (tedaj tožnika) za izselitev toženca iz stanovanja. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da toženec v stanovanju biva na podlagi veljavne najemne pogodbe, odpovedi te pogodbe pa tožnik ni zahteval, zato tudi ne more uspeti z zahtevkom na izpraznitev stanovanja. V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da je sodišče zoper njega uporabilo zakon, ki v času odločanja še ni veljal. Navaja, da je sodišče druge stopnje zaključek o obstoju najemne pogodbe glede spornega stanovanja utemeljilo s sklicevanjem na sodbo iz drugega pravdnega postopka med istima strankama glede sklenitve najemne pogodbe. Vendar pa naj bi bilo treba upoštevati, da je s to sodbo naložena zgolj obveznost sklenitve najemne pogodbe, izvršitve te obveznosti v izvršilnem postopku pa nasprotna stranka nikoli ni zahtevala, zato naj ne bi bilo mogoče šteti, da med strankama obstaja najemno razmerje. Šele novi Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 - v nadaljevanju ZIZ), ki v času odločanja še ni veljal, naj bi vseboval pravilo, da se s sodbo naložena obveznost podati izjavo volje šteje za izpolnjeno s pravnomočnostjo sodbe. Ker naj bi sodišče za toženo stranko uporabilo še neveljaven zakon, položaj tožnika pa naj bi presojalo po obstoječi zakonodaji, naj bi bila kršena pravica do enakega obravnavanja v postopku (22. člen Ustave). Ker naj bi sodišče štelo, da se najemna pogodba šteje za izpolnjeno že s pravnomočnostjo sodbe, naj bi bila tudi v nasprotju z ustavo omejena pravica do uživanja zasebne lastnine (33. člen Ustave).

2.Pritožnikova navedba, da je šele novi ZIZ v 238. členu uveljavil pravilo, da se s sodbo naložena obveznost podati izjavo volje (npr. skleniti pogodbo) šteje za izpolnjeno s pravnomočnostjo te sodbe (in zato ni potreben izvršilni postopek), ne drži. Enako pravilo je bilo uveljavljeno tudi v 243. členu prej veljavnega Zakona o izvršilnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 20/78 in nasl. - ZIP). Pritožnikova predpostavka, da je sodišče v njegovo škodo uporabilo pravno pravilo, ki v času odločanja še ni veljalo, je torej očitno napačna. Ker pa na tej napačni predpostavki pritožnik temelji celotno ustavno pritožbo, se kot brezpredmetne izkažejo tudi vse njegove nadaljnje navedbe, zato nanje ni treba posebej odgovarjati.

3.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

4.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude in člana Franc Testen ter dr. Dragica Wedam-Lukić. Predsednik senata:

dr. Lojze Ude