Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče druge stopnje je nepravilno uporabilo določbe 31. člena ZDSS-1, ker ni dopustilo revizije, ki je po zakonu dovoljena. Zato je Vrhovno sodišče pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo. Ker je revizija dovoljena že po zakonu, Vrhovnemu sodišču ni treba posebej odločiti o dovolitvi revizije, razveljavitev izpodbijanega sklepa pa ima za tožnico enako posledico. Na podlagi četrtega odstavka 32. člena ZDSS-1 ji začne teči rok za vložitev revizije z vročitvijo tega sklepa.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep o nedopustitvi revizije razveljavi.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožnice za obnovo postopka, končanega s sklepom Delovnega sodišča v Kopru opr. št. Pd 166/94-13 z dne 20.12.1999. Z navedenim sklepom je sodišče ustavilo postopek, ker je tožnica po svojem takratnem pooblaščencu umaknila tožbo, tožena stranka pa je z umikom soglašala (tretji odstavek 188. člena ZPP). Nobena od pravdnih strank se zoper navedeni sklep ni pritožila in je sklep postal pravnomočen 30.12.1999. Predmet spora so bile odločitve tožene stranke L. d.d. o prenehanju delovnega razmerja tožnici in še večjemu številu drugih delavcev.
S sklepom opr. št. Pd 166/94-63 z dne 22.3.2005 je Delovno sodišče v Kopru zavrnilo predlog tožnice za obnovo postopka z utemeljitvijo, da zatrjevani obnovitveni razlog ni podan. Sodišče druge stopnje je s sklepom opr. št. Pdp 691/2005-4 z dne 16.6.2005 pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Z istim sklepom pa je sodišče druge stopnje odločilo tudi, da se revizija ne dopusti. To odločitev je utemeljilo s tem, da za dovolitev revizije ni izkazan noben od razlogov, navedenih v prvem odstavku 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004 - ZDSS-1).
Zoper sklep o nedopustitvi revizije je tožnica vložila pravočasno pritožbo, ker o pravnem vprašanju, ki je pomembno za odločitev v tem sporu, Vrhovno sodišče še ni odločalo in tudi ni najti sodne prakse Višjih sodišč. Zato predlaga dopustitev revizije, pri tem pa opozarja, da je revizija že po samem zakonu dopustna, saj gre za spor o prenehanju delovnega razmerja.
Pritožba je utemeljena.
Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 se zoper sklep o nedopustitvi revizije stranka lahko pritoži iz razloga po drugi alinei prvega odstavka 32. člena ZDSS-1: če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.
V obravnavani zadevi pa je že pred odločitvijo o utemeljenosti pritožbe vprašanje, ali sploh gre za primer, ko sodišče lahko odloči o nedopustitvi revizije. Uporaba instituta dopuščene revizije pride v poštev le v tistih primerih, ko revizija sicer po zakonu ni dopustna. Iz posebej navedenih (utemeljenih) razlogov (prvi odstavek 32. člena ZDSS-1), lahko sodišče revizijo dopusti. Če pa gre za spor, v katerem je revizija z zakonom izrecno vedno dovoljena, sodišču ne samo ni treba odločati o dopustitvi revizije, temveč tudi ne sme odločiti, da revizija ni dopustna. Taka odločitev je nezakonita.
Vprašanje pri tem bi lahko bilo, ali je taka nezakonitost pritožbeni razlog, oziroma, ali lahko Vrhovno sodišče ob obravnavanju pritožbe - po uradni dolžnosti ali na predlog stranke - tudi iz tega razloga sklep o nedopustitvi revizije razveljavi.
ZDSS-1 namreč določa le en sam pritožbeni razlog. Če sodišče druge stopnje revizije ne dopusti, lahko stranka tako odločitev izpodbija le, kolikor meni, da odločba sodišča druge stopnje (o glavni stvari) odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo.
Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 se v postopku o pritožbi zoper sklep o nedopustitvi revizije, smiselno uporablja določbe ZPP o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje. To pomeni najprej določbe 363. do 366. člena ZPP, na podlagi 366. člena ZPP pa smiselno tudi določbe ZPP o pritožbi zoper sodbo.
Po določbi drugega odstavka 32. člena ZDSS-1 je Vrhovno sodišče vezano na odločitev sodišča druge stopnje, s katerim se revizija dopusti ali ne dopusti, razen v primeru iz tretjega odstavka tega člena - torej v primeru, ko je vložena pravočasna pritožba. V takem primeru Vrhovno sodišče samo odloča o dopustitvi ali nedopustitvi revizije.
Kadar sodišče druge stopnje dopusti revizijo, se Vrhovno sodišče ne more (več) spuščati v presojo utemeljenosti take odločitve. Kolikor bi sodišče druge stopnje dopustilo revizijo, ki je že po zakonu dovoljena, mu potrebnosti take odločitve tudi ni treba presojati. Če pa sodišče druge stopnje revizije ne dopusti, sta možni dve situaciji. Če revizija po zakonu ni dovoljena, mora stranka najprej vložiti pritožbo zoper sklep o nedopustitvi revizije, saj je treba najprej odločiti o tem, ali so izkazani zakonski razlogi za dopustitev revizije. Če so podani, bo Vrhovno sodišče najprej odločilo o dopustitvi revizije, ki jo bo stranka lahko vložila v tridesetih dneh od vročitve sklepa Vrhovnega sodišča (četrti odstavek 32. člena ZDSS-1).
V primeru kot je obravnavani, pa Vrhovno sodišče revizije, vložene kljub sklepu sodišča druge stopnje, ne bi moglo zavreči kot nedovoljene. Revizija je namreč v delovnih sporih glede prenehanja delovnega razmerja vedno dovoljena (2. točka 31. člena ZDSS-1). Tudi v obnovitvenem postopku gre še vedno za tak spor. S sklepom o zavrnitvi pritožbe zoper odločitev o zavrnitvi predloga za obnovo se je (obnovitveni) postopek pravnomočno končal, zoper pravnomočno sodbo pa bi bila revizija dovoljena (prvi in drugi odstavek 384. člena ZPP).
Tožnica bi lahko kljub izpodbijanemu sklepu vložila revizijo zoper sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka. Vrhovno sodišče bi v takem primeru moralo revizijo obravnavati in o njej meritorno odločiti (seveda če bi bile podane predpisane procesne predpostavke). Pri tem bi posredno odločilo tudi o zakonitosti in pravilnosti sklepa o nedovolitvi revizije.
Tožnica pa ni vložila revizije, čeprav v pritožbi navaja tudi razloge, ki bodo lahko revizijski razlogi. V tem primeru pa je brezpredmetno obravnavati pritožbo po vsebini. Tudi če bi se ugotovilo, da razlog iz 2. alinee prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 ni podan, tožnici pravice do revizije ni mogoče odvzeti. Tako pravico ji daje zakon.
Po določbi prvega odstavka 339. člena ZPP je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe (odločitve). Po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče izključiti uporabe te določbe v postopku s pritožbo po 32. členu ZDSS-1, z utemeljitvijo, da ZDSS-1 določa le en sam pritožbeni razlog. Smiselna uporaba določb ZPP o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje pomeni, da se lahko uporabljajo vse tiste določbe ZPP, ki jih je glede na naravo te pritožbe mogoče uporabiti. To pa so tudi določbe o bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka.
Določba prvega odstavka 339. člena ZPP sicer govori o neuporabi ali nepravilni uporabi kakšne določbe tega zakona - torej ZPP. V delovnem sporu se na podlagi 19. člena ZDSS-1 uporabljajo določbe ZPP, če ni s tem zakonom drugače določeno. Pravila postopka v delovnih sporih so torej pravila pravdnega postopka, dopolnjena s pravili ZDSS-1. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP je zato podana tudi, če sodišče ni uporabilo kakšne določbe ZDSS-1 ali jo je uporabilo nepravilno.
V obravnavani zadevi je taka kršitev podana. Sodišče druge stopnje je nepravilno uporabilo določbe 31. člena ZDSS-1, ker ni dopustilo revizije, ki je po zakonu vedno dovoljena. Zato je Vrhovno sodišče pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo. Ker je revizija dovoljena že po zakonu, Vrhovnemu sodišču ni treba posebej odločiti o dovolitvi revizije, razveljavitev izpodbijanega sklepa pa ima za tožnico enako posledico. Na podlagi četrtega odstavka 32. člena ZDSS-1 ji začne teči rok za vložitev revizije z vročitvijo tega sklepa.