17. 2. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., B. B., C. C., Č. Č. in D. D., vsi iz Ž., ki jih zastopa E. E., odvetnik v Z., na seji senata dne 29. januarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A., B. B., C. C., Č. Č. in D. D. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 742/2001 z dne 14. 5. 2002 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ajdovščini št. P 61/2000 z dne 26. 1. 2001 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdi zaradi motenja posesti je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek pritožnikov na ugotovitev, da je druga tožena stranka E., d.d., V., v soglasju s prvo toženo stranko Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji z več motilnimi dejanji motila pritožnike v soposesti in uporabi stanovanj v večstanovanjski hiši U. U. 1. Sodišče je zavrnilo tudi zahtevek na prepoved nadaljnjih motenj. Zahtevek na ugotovitev, da je druga tožena stranka v soglasju s prvo toženo stranko motila pritožnike tako, da je prva tožena stranka z opustitvami javnopravnih zakonitih obveznosti od 20. 4. 1999 do 13. 11. 2000 brez prekinitev in vsakodnevno onemogočala pritožnike v mirni uporabi njihovih stanovanj v hiši U. U. 1, zaradi posegov druge tožene stranke pa je prišlo do notranjih in zunanjih poškodb stanovanjskega objekta, do izpostavljanja hrupu in vibracijam, odvzemanja zraka in svetlobe ter do izpostavljanja drugim fizičnim in psihičnim neugodnostim, je sodišče kot prepoznega zavrglo. Obenem je zavrglo tudi zahtevek na prepoved bodočih podobnih motilnih ravnanj. Pritožniki so se zoper sklep sodišča prve stopnje pritožili. Višje sodišče je pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep v drugi in sedmi alineji 1. točke prvega odstavka izreka (tj. glede motenja soposesti služnostne pravice hoje in vožnje po dovozni poti ter glede motenja soposesti zaradi resne grožnje in verbalnih očitkov materialne odgovornosti tožene stranke) in v 2. točki prvega odstavka izreka (tj. glede prepovedi bodočega motenja, kolikor se ta prepoved nanaša na omenjeni motilni dejanji) ter v tretjem, četrtem in šestem odstavku izreka razveljavilo ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V preostalem delu (tj. glede motenja soposesti in uporabe naprav za sušenje, kanalizacijskega voda stanovanjske hiše, vodnjaka in pravice služnosti črpanja vode iz vodnjaka ter soposesti večstanovanjske hiše zaradi povzročenih večjih razpok na fasadi, ter motenja soposesti parc. št. 1366 k. o. T. in 2817/55 k. o. T., kjer so imeli pritožniki parkirana svoja osebna vozila) je Višje sodišče njihovo pritožbo zavrnilo.

2.Pritožniki z ustavno pritožbo izpodbijajo odločitev sodišča v delu, ki je že pravnomočen, tj. v delu, v katerem je Višje sodišče zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Sodišču prve stopnje očitajo, da jim v postopku na prvi stopnji ni omogočilo učinkovitega pravnega varstva, saj naj bi pritožnike obravnavalo pristransko in bistveno neenakopravno v primerjavi z nasprotno stranko. Zatrjujejo, da se sodišče ni opredelilo do njihovih dokaznih predlogov, ki so bili za zadevo bistvenega pomena. Poleg tega naj bi sodišče v obravnavanem primeru odločilo drugače kot v drugih primerih, ki so podobni po dejanskih in pravnih okoliščinah. Odločitev obeh sodišč je po mnenju pritožnikov pomanjkljivo obrazložena. Višjemu sodišču očitajo, da se ni opredelilo do pritožbenih navedb, ki so bile bistvene za obravnavano zadevo. Zatrjujejo tudi, da niti sodišče prve stopnje niti Višje sodišče nista odgovorili na navedbe glede zatrjevanih kršitev ustavnih pravic pritožnikov. Po mnenju pritožnikov sta obe sodišči razlagali predpise v nasprotju z Ustavo. Zatrjujejo kršitev pravic iz 22., 23., 25., 33., 35. in 36. člena Ustave.

B.

3.Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes: kot verjetno mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne more doseči. Pravni interes mora biti izkazan tudi za vložitev ustavne pritožbe. Na obstoj pravnega interesa mora Ustavno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Kot je ugotovilo že Višje sodišče, zatrjevana motilna dejanja niso več aktualna, saj so bila posledica del s težko mehanizacijo ob gradnji hitre ceste, ta dela pa so že dokončana. Ne glede na to, ali je ugotovitveni del zahtevka utemeljen, je dajatveni del zahtevka, ki se glasi na prepoved bodočih podobnih motenj, zaradi objektivne nezmožnosti ponovitve takih motenj neutemeljen, saj je po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča cesta že od oktobra 1999 odprta za promet, na njej pa se opravljalo le še redna vzdrževalna dela. Zgolj ugotovitev motenja brez ustreznega dajatvenega dela zahtevka (bodisi na vzpostavitev prejšnjega stanja ali na prepoved bodočih motilnih dejanj) pa ni možna. Tožba zaradi motenja je po svoji naravi kondemnatorna tožba. Bistvena komponenta tožbe zaradi motenja posesti je dajatveni del zahtevka. Ugotovitveni del zahtevka je le podlaga dajatvenemu delu, zato v primeru, če ni mogoče ugoditi dajatvenemu delu tožbenega zahtevka, tudi ni mogoče ugoditi njegovemu ugotovitvenemu delu. Glede na vsebino tožbenega zahtevka, ki so ga postavili pritožniki, ter upoštevajoč okoliščino, da so bila gradbena dela na sporni cesti že pred leti dokončana in je po njej stekel promet, objektivno ni več mogoče, da bi ponovno prišlo do motilnih dejanj, ki sta jih toženi stranki povzročili ob gradnji ceste. Zgolj za ugotovitev motilnih ravnanj, ki so navedena v tožbenem zahtevku, pa pritožniki nimajo pravnega interesa. Tudi morebitna ugodna odločitev Ustavnega sodišča ne bi več pomenila nobene pravne koristi za ustavne pritožnike. Njihov pravni položaj se zaradi odločitve Ustavnega sodišča ne bi izboljšal. Ustavni pritožniki torej nimajo več pravnega interesa, zato je Ustavno sodišče njihovo ustavno pritožbo zavrglo.

C.

4.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger