Jedro

Že iz jezikovne razlage navedene določbe oziroma konkretneje besedne zveze „če je obdolženec v priporu“ je razvidno, da je mogoče na predlog državnega tožilca pripor po vloženi obtožnici podaljšati le v primeru, če se pripor dejansko izvaja. Z drugimi besedami: pripor je po vloženi obtožnici mogoče podaljšati, če je ta efektiven, to pomeni, da se mora obdolženec nahajati v priporu. V skladu z razlagalnim argumentom a contrario to pomeni, da v skladu z določbo drugega odstavka 272. člena ZKP pripora po vloženi obtožnici ni mogoče podaljšati, če obdolženec ob vložitvi obtožnice ni v priporu.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijani pravnomočni sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom I Ks 25329/2021 z dne 13. 11. 2021 zoper obdolženega A. A.iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) podaljšal pripor po vloženi obtožnici, ker je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po tretjem in prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča je odločil, da se bo pripor zoper obdolženca začel izvrševati z dnem in uro, ko mu bo odvzeta prostost. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom I Kp 25329/2021 z dne 19. 5. 2022 pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti obdolženčev zagovornik, kot navaja v uvodu, zaradi kršitve 19., 20., 22., 23., 25. in 29. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in zaradi kršitve 5. in 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP) in zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijani pravnomočni sklep o podaljšanju pripora spremeni tako, da pripor zoper obdolženca odpravi oziroma izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Vrhovna državna tožilka Janja Vrečič Perhavec je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti navedla, da je predmet zahteve za varstvo zakonitosti pravnomočen sklep o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnice, zato „navajanje o nepravnomočnosti predhodnih sklepov pri tem odločanju ni relevantno“, da se v celoti pridružuje stališču pritožbenega sodišča v zvezi z zakonitostjo in ustavnostjo odrejanja in podaljševanja pripora z „odložnim rokom“, da nima podlage trditev zahteve, da za podaljšanje pripora ni podana zadostna utemeljenost suma, da priporni razlogi niso pavšalni, sta sorazmernost in neogibnost odrejenega ukrepa ustrezno presojeni in da zahteva uveljavlja tudi nedopusten razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne.

4. Z odgovorom Vrhovnega državnega tožilstva sta bila obdolženec in njegov zagovornik seznanjena. Slednji je v izjavi navedel, da obdolženčeva obramba v celoti vztraja pri trditvah zahteve in da Vrhovno državno tožilstvo v odgovoru ne navaja nobenih vsebinskih argumentov, temveč se zgolj sklicuje na obrazložitev sodišča prve in druge stopnje.

B-1.

5. Iz podatkov kazenskega spisa in izpodbijanega pravnomočnega sklepa o podaljšanju pripora so po kronološkem vrstnem redu razvidna naslednja procesnopravna relevantna dejstva: - Okrožno sodišče v Ljubljani je zoper obdolženega A. A. s sklepom X Kpr 25329/2021 z dne 7. 6. 2021, ki se bo začel izvrševati od ure in datuma odvzema obdolženčeve prostosti, odredilo pripor iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Isti dan je bil zoper obdolženca izdan tudi Evropski nalog za prijetje; - Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije je dne 29. 10. 2021 zoper obdolžence, med drugim tudi zoper A. A., po opravljeni preiskavi vložilo obtožnico. Ob vložitvi obtožnice je državni tožilec predlagal, da se zoper obdolžence pripor podaljša; - Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom I Ks 25329/2021 z dne 13. 11. 2021 zoper obdolženega A. A. podaljšalo pripor po vloženi obtožnici iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP; - obdolženi A. A. je bil dne 6. 5. 2022 s strani španskih varnostnih organov predan Republiki Sloveniji. Tega dne mu je bil vročen sklep o podaljšanju pripora z dne 13. 11. 2021. Zoper ta sklep je obdolženčev zagovornik vložil pritožbo, ki jo je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Kp 25329/2021 z dne 19. 5. 2022 zavrnilo kot neutemeljeno. V tem sklepu je pritožbeno sodišče presodilo obstoj utemeljenega suma in pripornih razlogov ter neogibnost in sorazmernost odrejenega ukrepa; - sklep o odreditvi pripora Okrožnega sodišča v Ljubljani X Kpr 25329/2021 z dne 7. 6. 2021 je bil obdolžencu vročen šele dne 30. 5. 2022. Zoper njega je obdolženčev zagovornik vložil pritožbo, ki jo je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani zavrnil s sklepom I Ks 25329/2021 z dne 8. 6. 2022; - iz podatkov kazenskega spisa ni razvidno, da bi bil obdolženec v času od izročitve Republiki Sloveniji v zvezi z odreditvijo oziroma podaljšanjem pripora zaslišan; - Vrhovno sodišče je na isti seji senata kot obravnavano zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep o podaljšanju pripora, obravnavalo tudi zahtevo obdolženčevega zagovornika zoper sklep o odreditvi pripora. Tej zahtevi je s sodbo XI Ips 25329/2021 z dne 11. 7. 2022 ugodilo in izpodbijani pravnomočni sklep o odreditvi pripora razveljavilo, ne da bi ga vrnilo sodišču v ponovno odločanje.

B-2.

6. Bistvo vložene zahteve za varstvo zakonitosti je v trditvi, da v obravnavanem primeru obdolžencu ni bil vročen sklep o odreditvi pripora, zato ta ni postal pravnomočen, po vložitvi obtožnice pa je mogoče podaljšati le pripor, ki je bil pred tem pravnomočno odrejen. Vložnik zatrjevano kršitev utemeljuje z navedbami, da je bil obdolženec prikrajšan za pravico do učinkovite obrambe in pravnega sredstva, ker mu ni bilo omogočeno, da bi se pred podaljšanjem pripora po vložitvi obtožnice seznanil s sklepom o odreditvi pripora, ki bi ga izpodbijal z zakonsko predvidenimi rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. Nadaljuje, da pripora ni dopustno podaljševati, preden bi bil sklep o odreditvi pripora obdolžencu vročen. Meni, da je bil obdolženec postavljen v pravno nevzdržno situacijo, v kateri se je s sklepom o odreditvi pripora lahko seznanil šele po pravnomočnosti njegovega podaljšanja. Uveljavljano kršitev sklene z navedbo, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo sklepa o podaljšanju pripora po vložitvi obtožnice, saj je pojmovno mogoče podaljšati le pripor, ki je bil pred tem pravnomočno odrejen.

7. V določbi drugega odstavka 272. člena ZKP je med drugim določeno, da če je obdolženec v priporu in je v obtožnici predlagano, naj se pripor podaljša, ga sodišče pouči, da lahko v roku 24 ur poda odgovor na predlog.

8. Že iz jezikovne razlage navedene določbe oziroma konkretneje besedne zveze „če je obdolženec v priporu“ je razvidno, da je mogoče na predlog državnega tožilca pripor po vloženi obtožnici podaljšati le v primeru, če se pripor dejansko izvaja. Z drugimi besedami: pripor je po vloženi obtožnici mogoče podaljšati, če je ta efektiven, to pomeni, da se mora obdolženec nahajati v priporu. V skladu z razlagalnim argumentom _a contrario_ to pomeni, da v skladu z določbo drugega odstavka 272. člena ZKP pripora po vloženi obtožnici ni mogoče podaljšati, če obdolženec ob vložitvi obtožnice ni v priporu.

9. Kot je razvidno in navedenih procesno pravno relevantnih dejstev obravnavane zadeve v času, ko je sodišče zoper obdolženca podaljšalo pripor po vloženi obtožnici, ta ni bil v priporu, temveč je bil na begu. Zoper njega je bil nepravnomočno odrejen pripor iz pripornih razlogov ponovitvene nevarnosti in begosumnosti.

10. Sodišče zato po vloženi obtožnici pripora zoper obdolženega A. A. ne bi smelo podaljšati. Kot utemeljeno poudarja vložnik zahteve za varstvo zakonitosti pripora, ki se še ne izvaja, že pojmovno ni mogoče podaljšati. Do sprejema sklepa o podaljšanju pripora namreč, kot že rečeno, sklep o odreditvi pripora zoper obdolženca še ni bil realiziran in tudi ne pravnomočen, ker ima obdolženec zoper njega možnost vložiti pritožbo.

C.

11. Zaradi ugotovljene kršitve določbe drugega odstavka 272. člena ZKP, ki je vplivala na zakonitost izpodbijanega pravnomočnega sklepa, v povezavi s kršitvijo določb 22., 25. in 29. člena Ustave in 6. člena EKČP, je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijani pravnomočni sklep o podaljšanju pripora razveljavilo (prvi odstavek 426. člena ZKP) in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

12. Zunajobravnavni senat okrožnega sodišča bo moral ponovno odločiti o predlogu za podaljšanje pripora v roku 24. ur. Upoštevaje nastalo procesno situacijo (obdolženec doslej v zvezi z obstojem utemeljenega suma in pripornimi razlogi sploh še ni bil zaslišan) bo moral ta predlog po vsebini obravnavati kot predlog za odreditev pripora (prvi odstavek 272. člena ZKP). Obdolžencu bo moralo sodišče pred sprejemom odločitve zagotoviti ustrezna ustavna in konvencijska procesna jamstva, vključno s pravico do zaslišanja v navzočnosti zagovornika.