Jedro

Sklepa glede bistvenih ugovornih navedb dolžnika ni mogoče preizkusiti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnikov A. A. in B. B. zoper sklep o izvršbi (I. točka izreka) in odločilo, da morata dolžnika upniku nerazdelno povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 125,00 EUR in da sama trpita svoje stroške ugovornega postopka (II. točka izreka).

2. Zoper naveden sklep dolžnika vlagata pravočasno pritožbo in uvodoma uveljavljata vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, ki ga je v tem postopku uporabiti na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodišču druge stopnje predlagata, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da sklep o izvršbi razveljavi in predlog za izvršbo zavrne, upniku pa naloži, da dolžnikoma povrne vse stroške, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Izpostavljata, da sta v ugovoru podala ugovor zastaranja, ki je bil zavrnjen z obrazložitvijo, da je sodišče izvršilna dejanja izvajalo še v letu 2014 in posledično desetletni zastaralni rok še ni potekel. V izpodbijanem sklepu pa ni obrazložitve glede ugovora, da je potrebno uporabiti 366. člen Obligacijskega zakonika (OZ), saj izvršilni postopek, ki je bil umaknjen, ne pretrga zastaranja niti ni obrazloženo, zakaj niso zastarane zamudne obresti pred 28. 10. 2017. Izpodbijani sklep je v tem delu obremenjen z bistveno kršitvijo postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Trdita, da je terjatev že zastarala. Pravni predniki upnika so sicer že vodili izvršbo zoper dolžnika (In 26/2004), vendar je iz sklepa In 26/2004 z dne 17. 3. 2015 razvidno, da je bil postopek izvršbe ustavljen zoper A. A. in B. B., ker upnik ni predlagal tretje dražbe. Iz obrazložitve navedenega sklepa je celo razvidno, da je upnik sprva predlagal tretjo dražbo, nato pa predlog umaknil, posledično pa je bila izvršba ustavljena. Iz obrazložitve navedenega sklepa je nadalje razvidno, da je upnik umaknil predlog tudi glede dolžnice A. A. in tudi ni podal novega predloga za izvedbo tretje dražbe. Ker so v predmetni zadevi bile pridružene številne izvršbe drugih upnikov, ki so podali predlog za izvedbo tretje dražbe zoper dolžnico, izvršilno sodišče, zgolj zaradi procesnega postopanja, ni formalno ustavilo izvršbe zoper dolžnico, vendar navedeno ne spremeni dejstva, da je upnik umaknil predlog in navedena izvršba nima vpliva na zastaranje. Poleg tega je vsak zastavitelj zase zastavil svoj delež nepremičnine in posledično teče zastaranje za vsakega dolžnika kot zastavitelja posebej. Postopek izvršbe je bil zato ustavljen zaradi upnikovega ravnanja (umik predloga za tretjo dražbo) oziroma opustitve zahteve (vložitev predloga za tretjo dražbo), kar pa v skladu s drugim odstavkom 366. člena OZ pomeni, da zastaranje z vložitvijo predloga ni bilo pretrgano, posledično pa je upnikova terjatev zastarala. Enako velja tudi za vse sklepe izvršilnega sodišča, na katere se sklicuje upnik. Za zastaranje glavnice se sicer uporabi desetletni zastaralni rok, vendar za zamudne obresti velja triletni zastaralni rok. V skladu z ustaljeno sodno prakso zakonske zamudne obresti, ki zapadejo v plačilo po izdaji izvršilnega naslova, to je v bodoče, predstavljajo občasne terjatve, za katere velja triletni zastaralni rok iz drugega odstavka 356. člena OZ v zvezi s 347. členom OZ. Upnik je vložil izvršilni predlog 28. 10. 2020, zato so vse zamudne obresti pred 28. 10. 2017 zastarale. Ugovor zastaranja je utemeljen, posledično pa je zmotno uporabljeno materialno, saj izvršba za zastarane terjatve ni dopustna. Navajata še, da upnik zatrjuje, da je terjatev zapadla v plačilo 16. 12. 2003. Od dospelosti terjatve dalje je preteklo že več kot deset let, zato je hipoteka v skladu s tretjim odstavkom 154. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) ugasnila. Ker je dolžnik realni dolžnik, ki mora le dopustiti izvršbo zaradi vpisa hipoteke, ki pa je medtem že ugasnila, je predlog upnika neutemeljen in ga je potrebno zavrniti. Navedeno vprašanje je sicer različno rešeno v sodni praksi, Vrhovno sodišče RS pa se do danes o tem še ni izreklo, čeprav je že 24. 7. 2020 v zadevi II DoR 252/2020 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali lahko upnik na podlagi 343. člena OZ zahteva poplačilo iz hipoteke, ki je (delno) ugasnila, ni pa prenehala. V izpodbijanem sklepu niso navedeni razlogi, zakaj ima upnik pravico, da uveljavlja izvršbo za poplačilo iz hipoteke, ki je ugasnila. Priglašata pritožbene stroške.

3. Upnik je po pooblaščenki odgovoril na pritožbo, nasprotoval pritožbenim razlogom kot neutemeljenim in se zavzemal za zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o ugovoru dolžnikov zoper sklep o dovolitvi izvršbe, ki je bil izdan na podlagi izvršilnega naslova.

6. V skladu z drugim odstavkom 53. člena ZIZ mora biti ugovor dolžnika obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in ki so primeroma navedeni v prvem odstavku 55. člena ZIZ.

7. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, sta dolžnika v ugovoru nasprotovala dovoljeni izvršbi s trditvami, da je upnikova terjatev zastarala, ugovarjala sta aktivni legitimaciji upnika v tem izvršilnem postopku in trdila, da izvršba ni dopustna, ker je hipoteka skladno s 154. členom Stvarnopravnega zakonika (SPZ) ugasnila.

8. Sodišče prve stopnje je ugovor v celoti zavrnilo. V zvezi z ugovorom zastaranja je obrazložilo, da za zastaranje predmetne terjatve, ki je ugotovljena z neposredno izvršljivim notarskim zapisom, velja desetletni zastaralni rok in da je bilo zastaranje pretrgano z vložitvijo predloga za izvršbo s strani prejšnjega upnika v zadevi In 26/2004. Sodišče prve stopnje je nadalje pritrdilo ugovoru dolžnikov, da je izvršilnem postopku In 26/2004 prejšnji upnik sprva podal predlog za opravo tretje javne dražbe, nato pa je ta predlog umaknil in ga do izteka šestmesečnega zakonskega roka za tretjo dražbo ni vložil. Ni pa se, kot pravilno izpostavljata pritožnika, sodišče v izpodbijanem sklepu opredelilo do ugovornih trditev, da je s tem, ko je prejšnji upnik umaknil predlog za tretjo javno dražbo, novega pa ni vložil, zaradi česar je bila izvršba In 26/2004 s sklepom 17. 3. 2015 ustavljena, šteti, da zastaranje v skladu s 366. členom OZ ni bilo pretrgano. Sodišče prve stopnje torej ni podalo odgovora na argumentirane trditve dolžnikov, da izvršilni postopek In 26/2004 nima vpliva na tek zastaranja.

9. Dolžnika sta v zvezi z zastaranjem v ugovoru zatrjevala tudi, da za zamudne obresti velja krajši, triletni zastaralni rok in da so zastarane vse zamudne obresti pred 28. 10. 2017. Poleg tega sta zatrjevala tudi, da je od dospelosti terjatve preteklo že več kot deset let, zato je hipoteka skladno s tretjim odstavkom 154. člena SPZ ugasnila. Tudi na te ugovore sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni podalo odgovora, kar pritožnika pritožbeno utemeljeno izpostavljata.

10. Sodišče prve stopnje po povedanem tako ni odgovorilo na povzete trditve in argumentirana pravna naziranja dolžnikov. Obrazložena sodna odločba je bistven del poštenega postopka. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja je velikega pomena, da stranka, ki v postopku ni uspela, lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, in da ne ostane v dvomu, ali jih sodišče morda ni enostavno prezrlo.1 Ker sodišče ni navedlo vseh potrebnih razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar sklepa glede bistvenih navedb dolžnikov ni mogoče preizkusiti, je podana kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Zato je bilo potrebno utemeljeni pritožbi ugoditi, sklep sodišča prve stopnje zaradi pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP in 15. člen ZIZ).

11. V ponovnem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje ponovno presojati utemeljenost ugovornih trditev, ki jih bo zaradi dejstva, da upnik odgovora na ugovor ni podal, skladno s prvim odstavkom 58. člena ZIZ moralo šteti za resnične. V vsem ostalem pa bo morala odločitev dosegati enak standard obrazloženosti, ki se običajno zahteva pri sprejemu vsebinske odločitve o ugovoru, tako da bo mogoče odločitev preizkusiti sodišču in strankam.

12. Odločitev o pritožbenih stroških se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.

1 Tako odločba Ustavnega sodišča RS Up 373/97 z dne 22. 2. 2001.